Zlata sled

Zlato pogosto povezujemo s praznovanjem, na primer s praznovanjem pomembnih osebnih obletnic in slavjem zaradi posebnih dosežkov. S praznovanjem je zlato povezano dejansko, ker slavljenec prejme zlat nakit, zlato uro, zlato odlikovanje, medaljo ali pokal, pa tudi v prenesenem smislu, saj so s praznovanjem povezane besedne zveze kot zlati jubilej, zlata poroka, z zlatimi črkami zapisano in številne druge.

Letos visoki jubilej, 200-letnico, praznuje Narodni muzej Slovenije, osrednji in najstarejši slovenski muzej. Zato ni naključje, da smo ga zaznamovali z zlatom. Razstava Zlata sled je zlata nit, ki povezuje vseh 200 let delovanja, obenem pa tudi vse muzejske oddelke, šest jih je, in dejavnosti, ki jih muzej izvaja danes. Predmete iz zlata (ali okrašene z zlatom), ki poudarja njihovo vrednost, lahko neposredno ali posredno povežemo s pomembnimi mejniki, dogodki in osebnostmi iz zgodovine slovenskega prostora. Na tej simbolni ravni jih lahko uporabimo kot zlato (“rdečo”) nit s sporočilom o dolgoživi tradiciji prostora (in njegovega prebivalstva), ki je pozneje s skupnim jezikom in kulturo postal prostor slovenskega naroda.

Narodni muzej Slovenije je najstarejša muzejska ustanova na Slovenskem. Zamisel za zasnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, prve idejne korake sta naredila že baron Žiga Zois (1747–1819) in krog razsvetljencev. Napoleonske vojne in ustanovitev Ilirskih provinc so to daljnosežno namero nekoliko odložile. Neposredni povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa Svete alianse, saj so na njem poudarili, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. S predlogom so seznanili deželne stanove in ti so se 15. oktobra 1821 odločili za ustanovitev domovinskega muzeja v glavnem mestu Kranjske, Ljubljani. Izdali so razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave. Še danes so področje dejavnosti muzeja podobne teme, izvzeta je le naravna dediščina – to zbira, hrani in preučuje Prirodoslovni muzej Slovenije.

Muzej, ki je najprej skrbel za dediščino celotne dežele Kranjske, po letu 1918 pa za dediščino celotnega ozemlja Slovenije, je leta 1888 dobil novo stavbo, v njej sta naslednika Deželnega muzeja, Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, še danes. To je prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas.

Ob ustanovitvi prvega muzeja na Slovenskem pa ni pomembno samo to, da je dežela Kranjska muzej dobila zelo zgodaj, komaj dve desetletji pozneje kot redki drugi, večji in politično pomembnejši deli avstrijskega cesarstva, recimo Madžarska, Češka, Štajerska, ampak lahko ta mejnik razglasimo tudi za začetek slovenskega muzejstva, čeprav so muzejsko društvo ustanovili pozneje, leta 1839. Zato smo k sodelovanju pri jubilejni razstavi Zlata sled povabili slovenske muzeje in galerije. Želeli smo, da bi vsak sodelujoči muzej ali galerija izbrala en predmet, ki jo najbolje predstavlja. Odzvalo se je več kot 30 muzejev in galerij, s čimer je 200-letnica postala ne le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev in galerij, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Zlato je zaradi svojih skoraj magičnih lastnosti zelo zaznamovalo človeštvo. Že v prazgodovini je blesk svetlečih se zlatih zrn v pesku pritegnil pozornost naših davnih prednikov in tako je zlato postalo ena prvih človeku znanih kovin. Zaradi sijaja in preprostosti obdelave je postalo sredstvo za okraševanje. Ko je človek ugotovil, da zlato ne razpade in njegov blesk s časom ne zbledi, je postalo tudi simbol trajnosti, nesmrtnosti in torej primerno za darovanje nadnaravnim silam in bogovom. Tako je bilo zlato že v zgodnjih civilizacijah simbol moči, bogastva in lepote. Ima tudi simbolne funkcije in v prenesenem pomenu izraža nekatere vrednote. Prav te, seveda materializirane v predmetih in zgodbah, smo želeli pokazati na jubilejni razstavi. Zato smo zasnovali štiri vsebinske sklope, Oblast in moč, Cerkev in sveto, Čast in slava in Bogastvo in razkošje. Vsak od segmentov je del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. Prvi del je posvečen oblasti, vladanju, denarju, drugi predstavlja nadčutno, nebeško sfero, tretji različne vrste priznanj in nagrad za odlične dosežke, četrti stanovanjsko opremo, nakit, zlate zaklade in eksotiko. V uvodnem delu razstave se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o številnih konotacijah, ki jih ima na simbolni ravni.

Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Pri tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. To se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Poleg tega je izredno redko in zelo iskano, ljudje so ga zaradi tega že od nekdaj iskali in kopali. Odkritja nahajališč v Severni Ameriki so povzročila znano zlato mrzlico. Tudi pri nas v naravi najdemo majhne količine zlata, na primer v zlatonosnih rekah Dravi in Muri. Zaradi redkosti so si ga ljudje že od nekdaj želeli umetno pridobivati. Že v srednjem veku so alkimisti v laboratorijih eksperimentirali z različnimi snovmi. Zlata sicer niso pridobili, iz alkimije pa se je razvila nova znanost, kemija.Zaradi velike vrednosti in uporabnosti zlata so ga že zelo zgodaj začeli posnemati in ponarejati. Ponarejevalci so drugo, manj dragoceno kovino obdelali tako, da je bila videti kot zlato. Lahko so mu dodajali druge kovine in mu tako zmanjšali vrednost, pogosto je bil predmet zlat samo na površini. Pri pozlati pa ne gre vedno za ponarejanje, pač pa za okraševanje kovinske, keramične, steklene ali lesene površine s tankim nanosom zlata.Zlato danes uporabljamo v marsikateri elektronski napravi, tudi mobilni telefoni brez njega ne bi delovali.

Moč in oblast
Človek in skupnost sta od nekdaj uveljavljala moč in oblast nad drugimi, ju potrjevala in izkazovala z dejanji in ukrepi, znaki in simboli. Simbolni pomen so imeli izbrani predmeti, podobe in zapisi, pa tudi običaji in obredi, v katerih so se ti materialni dokazi moči oziroma oblasti uporabljali. Tako je bilo že v prazgodovinskih kulturah in prvih civilizacijah. V srednjem veku in pozneje so palice oziroma žezla kot insignije nosili vladarji, župani in sodniki, v Cerkvi papeži, opati in škofje. Vendar vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, v naših muzejskih zbirkah ni. Na slovenskem ozemlju ni bilo domačih vladarskih dinastij, zato njihovih zakladnic nimamo.

Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po propadu ni ohranilo nič, čeprav so bili s porokami povezani z več evropskimi dinastijami in časa – iz zemeljske minljivosti v presežno. Slava je izraz človekove izjemnosti, posebnosti, izstopanja iz standardnih družbenih okvirov, meril in pravil. Lahko je pozitivna ali negativna, vedno pa je izraz neformalnega odziva širšega okolja. Bogato poslikane diplome, okrašene z zlatom, so podeljevali plemičem, profesorjem, narodnim buditeljem in drugim.Medalje za različne, tudi športne dosežke, pokali in diplome so jedro tega razstavnega sklopa. Odlikovanci so pomembni posamezniki, na primer športnik Leon Štukelj ali igralka Vida Jeraj, pa tudi podjetja, na primer nekdanja tovarna oblačil Almira.

Razkošje in bogastvo
Bogastvo so materialne ali nematerialne dobrine, ki bogatijo življenje. Najpogosteje pod to besedo razumemo denar in dragocenosti, vendar je za marsikoga pomembnejše duhovno in intelektualno bogastvo. Materialno bogastvo se kaže v dragocenih in razkošnih predmetih in je pogojeno z družbenim položajem; za reveža je bilo lahko veliko premoženje že nekaj novčičev in skromen nakit, za bogatejše sloje so bili to zlatniki, nakit, okrasno posodje, umetniški in eksotični predmeti.

Premoženje oziroma dragocenosti so ljudje že od nekdaj shranjevali za čas morebitne krize, katastrofe ali za potomce. V časih negotovosti, grozeče vojne nevarnosti ali preprosto iz vsakodnevne bojazni pred krajo ali ropom so prebivalci vseh slojev dragocenosti skrivali v prebivališčih ali na svojem zemljišču. O tem početju pričajo predvsem zakladne najdbe.Nakit se je pojavil zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Najdragocenejši kosi so izdelani iz zlata in dragih kamnov. Na tem področju so se uveljavili tudi sodobni slovenski oblikovalci, med njimi Lara Bohinc.

Dragocenost predmetov stanovanjske opreme, pa tudi oblačil, nakita in okrasnih predmetov sta v preteklosti določala material, iz katerega so bili izdelani, in bogastvo dekoracije. Pozlačeno pohištvo, okrasni predmeti, ure, svečniki in dragocene tkanine so krasili palače in gradove. Dragoceni predmeti, začimbe in eksotična barvila so prihajali iz daljnih dežel, z ladjami čez oceane in s karavanami po svilni poti. Evropsko izdelavo stanovanjske opreme in okrasnih predmetov je zelo zaznamoval vpliv Bližnjega in Daljnega vzhoda, na primer Turčije, Kitajske in Japonske, še posebej v obdobju secesije v zadnjih desetletjih 19. stoletja.