Zaklad z Drnovega
Besedilo: Iztok Bončina
Fotografije: Iztok Bončina
Na samotni, prostrani planini je mlad pastir pasel ovce in nekega dne opazil, da je izginil jagenjček. Ko ga je iskal, je zašel v globoko sotesko, kamor je sonce le redko posijalo. Zagledal je razvaline starodavnega gradu, ki ga ni videl še nikoli prej. Stopil je bliže in klical izgubljeno ovčko. Tedaj se je med temačnimi stenami nekaj zasvetilo. Pogledal je in zaprepaden odkril kup zlatih novcev, ki so ležali razmetani poleg velike skrinje. Ko se je sklonil, da bi jih pobral, se je na skrinji nenadoma prikazala ogromna kača in dejala: “Pozdravljen, pastirec. Ne boj se. Jaz sem zakleta princesa tega gradu in čuvam zaklad, ki ga je naropal moj oče, vitez in graščak. Če pred gradom urežeš šibo enoletnico in me z njo trikrat udariš, bom zopet dobila človeško podobo. Za nagrado boš lahko obdržal vse silno bogastvo, ki leži med razvalinami.” Zaprepadenega mladeniča pa je premagal strah. Urno se je obrnil in zbežal nazaj na planino. Ko se je naslednjega dne vrnil z nekaj prijatelji, soteske in razvalin ni več našel.
Takšne in podobne bajke o zakladih, ki jih varujejo v kače spremenjene zaklete kraljične, strašni zmaji, črne mačke, okostnjaki, orjaški menihi brez glave, troglavi psi in druga bajeslovna bitja, so si ljudje stoletja pripovedovali ob dolgih, samotnih večerih. V nekaterih deželah so krožile zgodbe o neprecenljivih piratskih zakladih ali silnem plenu razbojnikov, ki ga skrivajo v votlinah, naši skromni predniki pa so se zadovoljili že z vrčem ali loncem, napolnjenim z zlati. Toda nastanka teh pravljic nista spodbujali le bujna domišljija in močna želja, da bi se z odkritjem velike, z dragulji in zlatom napolnjene skrinje najditelj rešil siromaštva in bede. Tu in tam je marsikdo v resnici odkril kakšne vredne predmete ali denar iz starih časov. Številne vojne, ropanja in upori so v obdobjih burne preteklosti primorali tudi veliko premožnih ljudi, da so v naglici zapustili domove. Premoženje, kar ga je pač bilo, so dobro skrili, zakopali ali zazidali v stene. Če je lastnik ostal živ, se je vrnil in zaklad odkopal, če pa je nesrečnik umrl ali izginil neznano kam, je morda njegovo imetje še zdaj skrito in je v dolgih stoletjih prešlo v legendo.