Začinjeno potovanje
Z Lang sva stala sredi gorske doline, ko se je pred nama na lepem pojavil neznanec z zračno puško. Tole bo še zanimivo, sem pomislil. “Živjo. Izgubila sva se,” ga je nagovorila Lang, ki je imela na sebi tradicionalno, ročno tkano bluzo, elastične hlače in gumijaste škornje. “Ste kje videli moje sorodnike? Sedem moških in ženski?” Za nami je bil naporen dan: z motorji smo rinili po kotanjasti cesti čez prelaz, bredli čez reke, katerih voda nam je segala do kolen, se vzpenjali po vijugastih stezah in celo naleteli na strupeno kačo. Takrat smo bili že blizu cilja – gozda z na-sadom črnega kardamoma na bližnji gori – a med grmičevjem in divjim cvetjem nismo našli steze, po kateri naj bi prišli tja.
Duong, ki je poročen z Lang, se je tik pred prihodom neznanca iščoč stezo oddaljil od naju.Izkazalo se je, da Lang in lovec prihajata iz iste vasi nedaleč od narodnega parka Hoang Lien. Zaupal nama je, da je na območju parka dolga leta gojil kardamom, in je točno vedel, kje tabori njena družina. V razgibano pokrajino tega vietnamskega narodnega parka blizu meje s Kitajsko sva se s fotografom odpravila, da bi opazovala obiranje kardamoma v divjini. Giang Thi Lang in Nguyen Danh Duong sta vodnika iz bližnjega mesta Sa Pa; z njima sem se spoprijateljil že pred leti, ko sem živel v Hanoju, vietnamski prestolnici. Družina, iz katere izhaja Lang, goji kardamom v gorah narodnega parka Hoang Lien že od 90. let prejšnjega stoletja, in ko sem njenega mlajšega brata Choja, ki vsako leto vodi družinsko obiralsko odpravo, vprašal, ali se lahko pridružim obiralcem, je privolil.
Sa Pa izstopa po lepoti, čeprav leži v državi, ki slovi po izjemni biotski raznovrstnosti in čudoviti naravi. Ta gorski kraj se razprostira tik ob vznožju Fansipana, ki je s 3143 metri najvišji vietnamski vrh, in na pragu narodnega parka. Sa Pa ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in spoznavanje narodnih manjšin, ki že dolgo naseljujejo mesto in bližnjo rečno dolino. Potovanje je bilo hkrati velika pustolovščina in lekcija iz novejše okoljske zgodovine Vietnama. Prve rastline črnega kardamoma so v gorah narodnega parka Hoang Lien posadili v 90. letih prejšnjega stoletja; pridelek naj bi nadomestil prepovedani opij, ki je nekoč pomagal krepiti kolonialno gospodarstvo Indokine. Narodni park pa je simbol prizadevanj povojnega Vietnama za varovanje rastlinske biotske raznovrstnosti. In tu se vse zaplete: kako bi bil lahko gozd hkrati zatočišče zavarovanih rastlin in prostor za nasad, ki daje donosen pridelek?
MOJE POTOVANJE SE JE ZAČELO v Hanoju, več kot 300 kilometrov jugovzhodno od cilja. Na tržnici blizu stavbe, kjer sem nekoč stanoval, sem kupil šest strokov črnega kardamoma za 9000 vietnamskih dongov ali 35 centov. Bili so približno dvakrat zajetnejši kot njihovi zeleni bratranci, veliki za noht palca, ki se na široko uporabljajo v indijski kuhinji, in so močno dišali po dimu in sadju.Črni kardamom, ki mu pravijo thao qua, raste ob potokih pod krošnjami mogočnih dreves v gozdovih na visoki nadmorski višini. Kot posušena začimba se v Vietnamu uporablja za priljubljeno juho z rezanci, imenovano pho, in še za nekaj drugih jedi, ki so pogosto na mizi.
Trinh Thi Quyen, ki mi je na tržnici prodala stroke, je pojasnila, da thao qua s svojo dimasto aromo dopolnjuje cimet in zvezdasti janež, drugi dve začimbi, ki navadno pripomoreta k zmagoviti okusnosti juhe pho. Na zahodnih trgih se thao qua prodaja v manjših količinah kakor zeleni kardamom; v glavnem ga kupujejo kitajski trgovci za rabo v tradicionalni medicini – kot zdravilo pri zaprtju in pri drugih zdravstvenih tegobah. V dolgih letih se je Sa Pa zaradi vse večjega kitajskega povpraševanja razvil v pomembno središče trgovanja s črnim kardamomom.