Vesoljske eksplozije

Kataklizmična smrt zvezd

Stana Woosleyja so že v najstniških letih navduševali kemijski elementi in rad je povzročal eksplozije. Odraščal je v poznih 50. letih prejšnjega stoletja v Teksasu. Spominja se, da je “naredil vse, kar je bilo mogoče, s kalijevim nitratom, perkloratom in permanganatom, zmešanim s kopico drugih stvari. Kalijev nitrat, pomešan z žveplom in ogljem, da smodnik, pomešan s sladkorjem pa veliko dima in lep rožnat plamen.” Svoje eksplozivne mešanice je preizkušal na igrišču za golf v Fort Worthu. “Posodo sem trdno zaprl, potem pa zbežal kot za stavo.”

Woosley je zdaj astronom na Kalifornijski univerzi v Santa Cruzu, ukvarja pa se z večjimi, celo veliko večjimi eksplozijami. Preučuje nekatere izmed najmočnejših eksplozij v zgodovini vesolja: supernove, nasilne smrti zvezd.

V vesolju se svetlika vse polno takih kataklizem. Približno vsako sekundo se zgodi ena – navadno v nepredstavljivo oddaljeni galaksiji. Zasijejo svetlo kot več sto milijard zvezd, pri tem pa ustvarijo ognjeno kroglo, ki se potem še mesece širi in ohlaja. Srečo imamo, da se to le redko zgodi blizu nas. V naši Galaksiji je zadnja supernova eksplodirala leta 1604. Po siju se je kosala z Jupitrom in je vzbudila veliko zanimanje pri pionirju astronomije Johannesu Keplerju.

Sevanje bližnje supernove, ki bi bila oddaljena le nekaj svetlobnih let, bi bilo za Zemljo smrtonosno.