Večno potovanje apostolov

V mestu Parur v Indiji, v južni zvezni državi Kerala, se zloščena tla stare cerkve Kottakkavu tako zelo svetijo, da se v njih kot v odsevnem bazenu zrcali karminasta, borovo zelena in zlata oltarna podoba. Okrog te podobe lebdijo na  modrem nebu naslikani oblaki.

V zidnih volbinah stojijo kipci, od zadaj osvetljeni z bleščečim akvamarinom. Na preprogi v bližini cerkvenega zidu ženska v modrem sariju z vijolično tančico čez lase negibno kleči, s komolci ob bokih in privzdignjenimi dlanmi. V večji, novejši cerkvi zraven v zlatem relikviariju leži odlomek blede kosti, nič večji od nohta. Napis v angleščini pravi, da gre za relikvijo svetega Tomaža. Na tem kraju, trdi izročilo, je Tomaž leta 52 n. š. ustanovil prvo krščansko cerkev v Indiji.

V Paruru in drugod v Kerali eksotične živali pa ovijalke in mitološki liki krasijo pročelja in notranjščino cerkva: sloni, merjasci, pavi, žabe in levi, ki spominjajo na zmaje – ali pa so nemara zmaji, ki spominjajo na leve – razodevajo razkošen in odločno nezahodnjaški pridih teh krščanskih krajev. Vsepovsod so sijajno pobarvane ikone Tomaža, device Marije, Jezusa in svetega Jurija. Še celo hindujci molijo k svetemu Juriju, ki je pokončal zmaja, saj verjamejo, da njihove otroke lahko obvaruje pred kobrami. V diamperski cerkvi v Thripunithuri stoji za poslikanim belim kipom pieta – device Marije z mrtvim Jezusom v naročju – rožnato kovinsko sonce z žarki.