Varuhinje gozda

RDEČE GOZDNE MRAVLJE
SO REDKO OPEVANE JUNAKINJE GOZDA –
IN MORDA TUDI NAJPOMEMBNEJŠE
DRUŽBENE UPRAVLJAVKE V NJEM.

Mogočna mravljišča so sestavljena iz dveh delov, nadzemnega in podzemnega. Rdeče mravlje ju ustvarijo tako, da v zemljo kopljejo rove ter nabirajo iglice, liste, lubje in vejice. Ko mravljišče raste, dobiva nove vhode in hodnike, v njem pa živi od 30.000 do 16 milijonov žuželk – ta vrsta mravelj gradi največja nadzemna gnezda med vsemi vrstami mravelj na svetu.

Da bi Arndt izvedel več o tej skriti združbi, je za pomoč zaprosil entomologa Bernharda Seiferta z Raziskovalnega inštituta Senckenbergovega naravoslovnega muzeja v Frankfurtu in zoologa Jürgena Tautza, zaslužnega profesorja na Univerzi Juliusa Maximiliana v Würzburgu. Raziskovalca sta pomagala razložiti, kar so pokazale Arndtove fotografije: kako mravlje na presenetljive načine usmerjajo življenje v gozdu.

Na primer, v strupni žlezi na koncu zadka rdeče mravlje nastaja mravljinčna kislina. Ko žuželke gradijo gnezdo, zbirajo drevesno smolo, ki ima protimikrobne lastnosti, nato pa jo poškropijo še s svojo kislino, ki ima prav tako protimikrobne lastnosti. Tako nastane močneje delujoča snov, ki jo mravlje razporedijo po vsej zgradbi, da preprečijo bakterijske in glivične okužbe.

Arndtov projekt razkriva nenavadne in osupljive načine vpliva teh pogosto spregledanih bitij na dogajanje okoli sebe. Čeprav se je fotograf po najboljših močeh trudil, da ne bi motil zavarovanih vrst, so ga mravlje včasih presenetile in so na njem kot slepe potnice zapustile gozd. “Bil sem zunaj na večerji, ko so se nenadoma pojavile in mi začele drobencljati po hlačah,” pravi in se nasmeje ob tem spominu. “Vendar jih vedno poskušam vse vrniti v gnezdo.” Gozdu bi trda predla brez njihovih sposobnosti.

Inženirske in obrambne sposobnosti, ki jih rdeča gozdna mravlja kaže v naravnem okolju, so neverjetne glede na njeno majhnost. Tudi pri drugih žuželkah najdemo presenetljive prilagoditve, ki jim pomagajo uspevati v okolju.