Upadanje na Kitajskem
JUSTIN JINKITAJSKA JE BILA VEČ STOLETIJ DRŽAVA
Z NAJVEČ PREBIVALCI NA SVETU, ZDAJ PA
SE JE ZAČELO NJENO PREBIVALSTVO NEVARNO ZMANJŠEVATI.
Prebivalstvo v državi je po nekaj desetletjih zniževanja rodnosti začelo nepovratno upadati, to pa bo v prihodnjih desetletjih imelo pomembne učinke v Kitajski in drugod po svetu. Posledice že občutijo v predelih, kot je provinca Anhui, kjer je Dingu iskanje žene oteževalo tudi izrazito neravnovesje med številom pripadnikov obeh spolov. Nekako v času njegovega rojstva se je v provinci na 100 deklic rodilo 131 dečkov. To je bila posledica tradicionalnega dajanja prednosti sinovom, položaj pa je še dodatno poslabšala politika enega otroka, ki so jo v Pekingu odtlej že opustili. Danes na Kitajskem živi približno 30 milijonov več moških kot žensk; več kakor polovica jih je godnih za ženitev.
Ding se je zbal, da ga bo neizprosna matematika povsem izrinila z ženitnega trga. Ko je za roko zaprosil prvo dekle, so poroko preprečili njeni starši, saj si ni mogel privoščiti nove hiše. Dingovi starši so si nato izprosili več posojil ter kupili avto in obnovili stanovanje v bližnjem mestu. Vse to so storili izključno, da bi sinu pomagali najti ženo. Odkupnina za nevesto, torej nekakšna dota, ki jo je treba plačati njeni družini, znaša približno 27.000 evrov, že samo srečanje s starši morebitne neveste pa utegne ženina stati do 2400 evrov. Ženitnemu posredniku se je v več letih posrečilo zvabiti na zmenek z Dingom le peščico žensk. Ker se je fant neuspeha sramoval, se je začel izogibati družinskim srečanjem. “Neznosna so bila,” je povedal. Pogovor s sorodniki se je vrtel izključno okoli njegovega klavrnega statusa “suhe veje”, kot na Kitajskem rečejo moškemu, od katerega si ni mogoče obetati sadov na družinskem drevesu.
DEMOGRAFI SE
SPRAŠUJEJO, ALI JE
BILA POLITIKA ENEGA
OTROKA SPLOH POTREBNA.
Štiri desetletja vrtoglave gospodarske rasti so državi prinesla sloves neustavljive sile, katere največji adut je prebivalstvo; po številnosti bi ga lahko primerjali s sedmimi Nigerijami, 42 Peruji ali 140 Švedskami. A danes se je znašla na točki preloma. Celo po uradnih vladnih izračunih se je prebivalstvo lani skrčilo. To pomeni začetek dolgotrajnega zmanjševanja, ki naj bi po napovedih demografov potekalo vse do konca stoletja.
Stoletja trajajoča vladavina Kitajske kot države z najštevilnejšim prebivalstvom na svetu se bo uradno iztekla letos, ko jo bo s prvega mesta izrinila Indija.
Z MISLIJO NA PRIHODNOST
Mei Shuyun je v mestu Shexian v provinci Anhui ustanovila center popoldanskih dejavnosti, kjer otroke uči pisati kitajske pismenke. Ker starši osemletne Jin Zixuan delajo, se med tednom ne morejo ukvarjati s hčerko.
VAJA DELA MOJSTRA
Nekdanja koncertna violinistka Song Xinxia poučuje otroke v Šanghaju. Številni premožni kitajski starši s po enim samim otrokom želijo sinu ali hčeri zagotoviti čim boljšo prihodnost, zato financirajo obšolske dejavnosti, to pa še povečuje stroške starševstva v sodobni Kitajski.
ENA IN EDINA
Petletna Kong Niling na obisku pri pradedu Lu Jinfu in prababici Zhou Yafen v Šanghaju. Zakonca sta imela tri otroke, vsak od njih je imel v skladu s politiko enega otroka po enega potomca. Niling je njuna edina pravnukinja.
Učinek bo precej daljnosežnejši od zgolj simbolične “menjave straže”. Pričakovati je, da bo zmanjševanje števila prebivalcev upočasnilo oziroma celo ustavilo na videz neustavljiv vzpon Kitajske do svetovne gospodarske prevlade. Kako bo delovna sila, ki je je že zdaj vse manj, skrbela za starejše prebivalstvo, ki naj bi se v prihodnji četrtini stoletja skoraj podvojilo? In kako se bo Peking lotil spodbujanja rodnosti, potem ko jo je več kot tri desetletja in pol zatiral? “To je zgodovinski upad, ki ga ne moremo primerjati z ničimer,” pravi Wang Feng, sociolog s Kalifornijske univerze v Irvinu.
“Na koncu stoletja si Kitajska ne bo več podobna po ničemer, kar danes bistveno določa njeno zgodovino in položaj v svetu.”