Umetnik letenja

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Arne Hodalič

MATEVŽ LENARČIČ je lani obletel svet z ultralahkim letalom ajdovskega izdelovalca Pipistrel. Polet je trajal od 8. januarja do 19. aprila. Letel je nad vsemi oceani in celinami, šestkrat prečkal ekvator, preletel Mount Everest. Pri tem je opravljal še meritve t. i. črnega ogljika (saj), katerega vrednosti so dotlej merili skoraj izključno na zemeljskem površju. Neugodni vetrovi, nevihte in še številne druge nevšečnosti so za izkušenega pilota, sicer diplomiranega biologa, fotografa, alpinista in naravovarstvenika, pomenili izredne napore. Lenarčič, lastnik podjetja, ki izdeluje letalske posnetke Slovenije, pripravlja na podlagi fotografij, ki so nastale med 91.000 kilometrov dolgo potjo, fotomonografijo.

   Svet ste v ultralahkem letalu obleteli že leta 2004. Kaj je bil glavni vzgib, da ste se ponovno odpravili na pot?
Šlo je, podobno kot že prvič, za cel niz vzgibov. Človek se suče v nekem socialnem okolju in skuša najti v njem smisel, identiteto. Šlo je denimo za željo biti zadovoljen sam s sabo in svojim življenjem, kar je povezano s tem, da je človek malo drugačen od drugih. Pa za spoznavanje samega sebe – v vsakdanjem življenju nismo tisto, kar v resnici smo. Kakšni smo, lahko zares izvemo šele v izjemnih razmerah, kakršnih se na taki poti pojavi veliko. Nikakor pa ni šlo za željo po doseganju rekordov.

   Po vrnitvi ste presenetili z izjavo, da svet ni prenaseljen.
Ko se dvigneš v zrak in spremeniš perspektivo, je svet drugačen, kot če hodiš po tleh. Velika večina Indije je nenaseljena, podobno je z Afriko. Ustvarjanje videza, da nas je za razpoložljive naravne vire že zdaj preveč, je nekomu finančno v prid. Prepričan sem, da gre za čisto manipulacijo velikih korporacij. Začenši z naftnimi, ki v želji po zvišanju cen na borzi ob vsaki priložnosti spravljajo v javnost napovedi o možnem skorajšnjem iztrošenju zalog nafte. Ko letiš čez Gvinejski zaliv, ki je z nafto izjemno bogat, vidiš le tu in tam kakšno črpališče – pričakoval bi, da je prava gneča …

   Kaj pa so pokazale meritve saj v ozračju?
Dr. Griša Močnik, ki je skrbel za to področje, je na nedavnem simpoziju v Indiji predstavil presenetljive izsledke meritev. Ti kažejo, da so glavni onesnaževalec neba nad Indijo saje, ki nastajajo pri kurjenju biomase, in ne industrija. To pomeni, da imamo na voljo več načinov za takojšnje izboljšanje kakovosti zraka, velikega pomena pa so te meritve tudi za meteorologijo in boljše razumevanje podnebnih sprememb.