Tradicija ali zloraba?
Japonskih makakov se že dolgo drži sloves zabavljačev, hkrati pa so tudi kulturni simbol. A v današnji Japonski so ljudje vse bolj kritični do nastopanja teh opic v predstavah, podobnih cirkuškim.
Nenadoma je desetka dobila žogo, jo brcnila in zabila gol. Zmaga! Japonsko moštvo se je poklonilo zmagovalcem. Množica je bušnila v smeh.To je bila le ena izmed uvodnih predstav, ki so spremljale glavni dogodek v pokritem amfiteatru obcestnega zabavišča Nikko Saru Gundan v japonskem mestu Nikko. Med sprehodom po dvorišču sem videla makaka v plenici in oranžni trenirki, kako je petletnega obiskovalca premagal v partiji namiznega hokeja. Vsakič, ko se je plošček približeval opici, ga je odbila nazaj proti izzivalčevim vratom. Neka druga opica je delila listke z napovedmi za prihodnost. Na glavnem odru na prostem se je samec makaka v kimonu postavljal v možate drže in preskakoval visoke ovire.
Kmalu je bil čas za predstavo v amfiteatru. Yuria Suzuki in njen zvesti makak Riku sta nastopila kot zvezdi parodije na priljubljeno japonsko policijsko serijo in dodala nekaj cirkuških točk. Ko je narednica Suzuki v igri poslala Rikuja na prizorišče zločina, se je skril za zaveso in se nato vrnil z mesarskim nožem (gumijastim rekvizitom), ki mu je štrlel iz glave. V sklepnem delu predstave je Riku v modrih pikčastih hlačah in rožnatem satenastem telovniku preskočil vrzel med stopniščema in napravil stojo na eni roki na visokem nihajočem drogu. Predstava v zabavišču Nikko Saru Gundan korenini v tradicionalni japonski kulturi. Točke so se razvile iz razvedrilnih opičjih predstav sarumawashi. Temeljijo na prepričanju, da je saru (opica) varuh konj in posrednik med bogom in ljudmi ter da je sposoben pregnati zle duhove in izkrčiti pot do sreče. Tako kot plesne drame kabuki so tudi predstave sarumawashi v javnih gledališčih uprizarjali že pred tisoč leti. A odkar je Japonsko zajela modernizacija, je duhovni pomen teh predstav zbledel.
Današnje predstave, v katerih nastopajo opice, so podobne cirkuškim. Šolanje številnih živali temelji na učenju z nagrajevanjem in ljubečem odnosu, toda nekatere živali vaditelji še vedno strogo kaznujejo in se nad njimi fizično znašajo, je povedala Keiko Yamazaki, izvršna direktorica Raziskovalnega inštituta za ozaveščanje ljudi o živalih in članica upravnega odbora Japonske koalicije za blaginjo živali. Toda opice v plenicah, ki racajo po japonskih odrih, ne pritegujejo toliko pozornosti kot denimo medvedi, ki se z motorji vozijo po napeti žici v akrobatskih predstavah na Kitajskem. Japonski zakon o blaginji živali varuje v ujetništvu živeče opice, vendar se zakonodaja posveča predvsem ravnanju s hišnimi ljubljenčki.“ Veliko skupin za blaginjo živali se zavzema za mucke in kužke – zahtevajo, da jih v zavetiščih ne bi ubijali. Mačjeljubke imajo ogromno sledilcev,” je dejala Yamazakijeva. “Prizadevamo si, da bi japonski zakon o blaginji živali veljal za vse živali – tudi za tiste na kmetijah, v živalskih vrtovih in laboratorijih.”