Terakotni vojščaki v barvah

V prsteni jami v osrednjem delu Kitajske, tam, kjer je bil nekdaj vaški nasad kakijev, se tri ženske srednjih let zgrbljene sklanjajo nad starodavno sestavljanko. Yang Rongrong, vedra 57-letnica s paževsko pričesko, preobrača v usnjati roki nazobčan kos in ga položi na mesto, kamor se brezhibno prilega. Drugi dve se zasmejita in odobravajoče pomrmrata, kot bi se v vasi v bližini mesta Xian prepuščale popoldanski zabavi. V resnici Yang in prijateljici rešujejo 2200 let staro uganko terakotne vojske, ki je del slovitega (in še vedno nepopolno razumljenega) kompleksa, kjer je pokopan prvi kitajski cesar, Qin Shi Huang Di. Navadno jim vzame več dni, da kup glinenih odlomkov spremenijo v vojščaka v naravni velikosti, toda tega dne so imele srečo in so nalogo opravile v nekaj urah.

Nisem posebej nadarjena, je vztrajala Yang, ki te uganke rešuje že od leta 1974, ko so kmetje iz njene vasi Xiyang, ko so kopali vodnjak za sadovnjak, prvič izgrebli lončenino in oblikovano glavo. A skoraj vsi vojščaki so šli skozi moje roke. Yang, ki pomaga znova sestavljati vojsko tisoč vojščakov, je motrila zadnji kos tistega dne: glineno glavo, ovito v zaščitno plastiko. Skozi ovoj so se svetili odtenki rožnate in rdeče, sijajnih barv, ki so namigovale na prvotno veličastje terakotnih vojščakov.

Enobarvne postave, kakršne obiskovalci muzeja terakotnih vojščakov v Xianu vidijo danes, so bile sprva barvita fantazija vladarja, katerega veličastna prizadevanja so daleč presegla meje minljivosti. Qin Shi Huang Di, prvi vladar, ki je združil Kitajsko pod eno dinastijo, je med svojo vladavino na zemlji od leta 221 do 210 pr. n. š. postoril marsikaj. Tiranski reformator je, poleg tega, da je sezidal prve raztežaje Velikega zidu, tudi standardiziral sistem pisave v državi, valuto in merski sistem ter priskrbel izraz, s katerim marsikje po svetu poimenujejo Kitajsko (Qin oz. Čin v China po angleško).