Svetovna kriza ribištva

V svetovnih morjih ni lepše ribe, kot je modroplavuti tun, riba, ki lahko meri dobre tri metre in pol, tehta do 700 kilogramov in živi 30 let. Kljub svoji velikosti je izjemno hidrodinamične oblike, v vodi se lahko premika s hitrostjo 40 kilometrov na uro, potopi pa se skoraj kilometer globoko.

Drugače kot večini drugih ribjih vrst po mišičnini modroplavutega tuna kroži topla kri, to pa mu omogoča, da se seli od polarnih do tropskih morij. Atlantski modroplavuti tun ima še eno izjemno lastnost, ki pa utegne biti zanj usodna: mehko meso z njegovega trebuha, ki je bogato obloženo z maščobo, je po mnenju sladokuscev najboljši suši na svetu.

Sodobno opremljena ribiška ladjevja, ki jih pogosto spremljajo izvidniška letala, že
celo desetletje preganjajo modroplavute tune z enega konca Sredozemskega morja na drugega. Vsako leto jih v mreže ujamejo več deset tisoč, večino nezakonito, nato jih v podvodnih kletkah pitajo, potem pa pobijejo in razrežejo za japonski,
ameriški in evropski trg. Končajo kot suši ali ribji zrezki.

Iz Sredozemskega morja so potegnili že toliko modroplavutih tunov, da populacijam
grozi propad. Evropski in severnoafriški uradniki pa so v tem času naredili bolj malo, da bi pokol ustavili.