Strasti na obali

Kadar pogovor nanese na oceanske plenilce, južnomorske slone mimogrede podcenimo. Ne morejo se pohvaliti s plemenito veličastnostjo kitov glavačev, ne z elegantnimi oblinami velikih belih morskih psov, ki še najbolj spominjajo na reaktivne lovce, ne z bistrim umom ork. Tudi se jih ne drži sloves skrivnostnih in zloveščih bitij tako kot velelignjev ali morskih leopardov. Le kdo bi si lahko izmislil tako čudno bitje – morda Miki Muster? Res, to bi še naj bolje pojasnilo groteskni trobec teh živali, ki lahko zraste v dolžino skoraj pol metra; po njem so tudi dobile ime. Če bi južnomorske slone (Mirounga leonina) sodili po videzu, so zares čudne živali. Kot avto velike debeluhe na kopnem največkrat vidimo poležavati na plaži. A tako kot pri drugih morskih živalih je resnica skrita globlje. Južnomorski sloni na pogled res niso kdove kakšni manekeni, a se pod njihovo debelo tolščo skrivajo superjunaki, ki živijo življenje, polno herojskih dejanj.

Do prizorišča vseh teh junaštev pridete, če se po zemljevidu Južne Amerike s prstom sprehodite proti jugu, dokler ne dosežete Ognjene zemlje, potem pa zavijete ostro proti vzhodu. Približno 1450 kilometrov vzhodno od Falklandskih otokov boste našli otok z imenom Južna Georgia, 160 kilometrov dolgo verigo nazobčanih, v led ukleščenih gora, ki štrlijo iz Južnega oceana, kakor nekateri imenujejo oceansko prostranstvo južne poloble okrog Antarktike. To je za ljudi neprijazen kraj, dostopen le po morju. Za južnomorske slone, ki 80 odstotkov svojega življenja prebijejo na lovu v teh vodah, pa je Južna Georgia nadvse primerno zbirališče. Med paritveno sezono se jih na njenih obalah zbere kakih 400.000.