Starševski dopust po meri očetov

Ko se je Johanu Bävmanu rodil sin Viggo, se je porodil tudi globoko oseben fotografski projekt, v katerem nastopajo očetje, ki zahvaljujoč velikodušni politiki starševskega dopusta na Švedskem ostajajo doma z otroki. Plačan materinski dopust ob rojstvu otroka je po vsem svetu ustaljena praksa, ki jo podpirajo vlade 34 od 35 držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (vse, razen ZDA). Približno dve tretjini omenjenih držav financirata tudi vsaj krajši starševski dopust za očete. To pravico je prva uvedla Švedska leta 1974. Švedski program omogoča staršema, da si razdelita 480 dni plačanega dopusta za nego in varstvo otrok ter glede na to, kako izenačeno si ga razdelita, prejmeta denarne dodatke.

A kot ugotavlja Bävman, si kljub tem spodbudam “razdeli dopust s partnerko na pol” samo okoli 14 odstotkov švedskih očetov. Bävman je postal eden od njih leta 2012, ko se je rodil Viggo – “Sam sem hotel biti doma z njim, da bi zares spoznal njegove potrebe” – zdaj pa je spet na dopustu z Manfredom, ki se je rodil leta 2016. V svojem fotografskem projektu (ki je zdaj izšel tudi v knjigi) prikazuje švedske očete, ki skrbijo za otroke in dom. “Doslej se nismo zavedali, da je to zares težko delo za polni delovni čas,” pravi. “Nekaj, kar so od vekomaj počele ženske.” Kot večina mladih mamic se je tudi Caroline Ihlström veselila, da bo lahko pestovala in hranila novorojenki. A prezgodaj rojeni dvojčici Parisa in Leia nista znali sesati. Ko je kmalu po njunem rojstvu prišel na obisk Bävman s fotoaparatom, jima je oče Samad Kohigoltapeh ravno dajal mlečno formulo po brizgalki in ju grel s svojim telesom (desno). Kohigoltapeh, ki je po poklicu gradbeni inženir, je za prve štiri mesece vzel starševski dopust skupaj z Ihlströmovo, naslednjih šest mesecev pa je bil sam z otrokoma.

Bävman je doslej portretiral že 45 očetov na starševskem dopustu. Zadovoljen je, da jih lahko ponudi kot vzornike, “prek katerih bi moški spoznali prednosti takega dopusta”. Ni pa mu preveč všeč vzdevek, ki ga sliši od nekaterih Švedov: latte-pappor oziroma “latte očetje”, češ da moški opravljajo obveznosti, povezane z nego otrok, med zmenki za kavo. Bävman pravi, da pije kavo, a nima časa posedati. Prepričan je, da je zaradi daljšega dopusta, ki ga je preživel z otroki, boljši roditelj. Upa, da bo njegov fotografski projekt spodbudil več očetov – in več držav – da bodo tudi sami poskusili.