Sprehod po Metelkovi
Mislim, da so vsi, ki se igrajo s spolom, in to tako ekstravagantno, po svoje aktivisti. Ko postaviš telo na ogled, da sproži vprašanja, počneš nekaj političnega, nekaj izzivalnega, je ob nastopu v klubih Tiffany in Monokel aprila letos na Metelkovi v Ljubljani dejal Cheddar Gorgeous, britanski drag performer. V Slovenijo je prišel na povabilo društva Parada ponosa. “Ko smo pripravljali žur za zbiranje denarja za vsakoletno Parado ponosa, smo razmišljali, da bi pripeljali nekoga, ki s svojim nastopom ne bi samo zabaval, temveč bi bil njegov nastop tudi nekoliko političen,” pravi Jadry Kokot, vodja projektov tega društva in zadnjih skoraj deset let tudi didžejka na Metelkovi.
Prenočišče za rešetkami: nekdanji vojaški zapor je bil preurejen v mladinski hotel, Hostel Celica. Posamezne sobe so oblikovali različni domači in tuji umetniki; niti dve celici nista enaki.
“Opravila sem raziskavo in, če povem po resnici, sem hotela nekoga iz Londona, ker so letalske karte malo bolj poceni, a tam nisem našla nikogar, ki bi ustrezal naši zamisli. Potem sem med brskanjem po spletu naletela na Cheddarja Gorgeousa. Začel je v Manchestru v klubu Cha Cha in zdaj se mi zdi, da se mu kar odpira, ker ga vabijo v klube po vsej Evropi.” Na Metelkovi je Cheddar – umetniško ime je izbral po znanem angleškem siru – izvedel dve točki, v katerih je tematiziral brexit in Trumpa. Tiffany in Monokel sta kluba med nekaj več kot desetimi v Avtonomnem kulturnem centru (AKC) Metelkova mesto, edina delujoča gejevsko-lezbična kluba v Ljubljani. Odprta sta enkrat na teden, ob petkih, včasih tudi ob sobotah, za vse. Posebej poleti ju obišče tudi veliko turistov in naključnih mimoidočih, ki jih zanima, kaj se tam dogaja. “Sploh klub Tiffany, se mi zdi, je v zadnjih letih postal priljubljen kot prostor za žur na Metelkovi,” razmišlja Simona Muršec, predsednica društva. “Monokel se je v zadnjem času specializiral za elektronsko glasbo specifične usmeritve, ki odvisno od programa privabi osebno klientelo, ki ni nujno LGBT, in pač sledi glasbeni ponudbi.” Parada ponosa v Monoklu in Tiffanyju gostuje. S kluboma upravlja ŠKUC, ker znotraj te organiza cije nepridobitnega kulturnega ustvarjanja delujejo gejevske in lezbične sekcije.
“Za zbiranje denarja za Parado ponosa nam da Metelkova Tiffany in Monokel v uporabo. Prostori, kot je Metelkova, so za skupnost LGBT v Ljubljani zelo dragoceni. Tudi za naše društvo. Brez njih ne bi mogli delovati. Vse drugo namreč deluje po tržnem načelu. Tudi če bi hoteli imeti žur v Cirkusu, si ga ne bi mogli privoščiti. Veliko hodimo po tujini, sodelujemo z drugimi organizatorji Parad ponosa in povsod lahko vidimo, kako ključni za dejavnost so prostori. V Zürichu, recimo, takih klubov, kot sta Tiffany in Monokel, ni. V vsej Švici imajo edino v St. Gallnu redne gejevske žure, lezbičnih pa še tam ne. To, kar imamo tukaj, je dragoceno in nikakor ne samoumevno.” “Najprej je bila tema, potem je prišla svetloba,” pravi Ilija Terrah, eden prvih skvoterjev na Metelkovi. S temo misli na prejšnja obdobja Metelkove. Temnih barv je bilo na tem območju veliko že od nekdaj. Na Metelkovo se pripenja Friškovec, mirna ulica med Njegoševo in Maistrovo cesto. Tako se uradno imenuje od leta 1923, čeprav je bilo poimenovanje Friškovec prvič omenjeno že v 16. stoletju v spisih ljubljanskega mestnega sveta, in sicer kot ljubljansko morišče, ki je stalo onkraj nekdanjega mestnega obzidja. Ko so leta 1882 obnavljali cesto, so naleteli na kosti; šele zgodovinarji so dognali, da gre za posmrtne ostanke usmrčenih.
Slovenski etnografski muzej, ki stoji v južnem delu Metelkove, na muzejski ploščadi, organizira raznovrstne delavnice za otroke in odrasle. Akademska kiparka in oblikovalka keramike Eva Peterson Lenassi (v modrem) vodi lončarski atelje.
Zadnje poročilo o usmrtitvi na Friškovcu je iz leta 1707. Na 5. februar naj bi tam obglavili neko žensko. Kaj je storila, s čim si je to prislužila, se ne ve. Stopetinsedemdeset let pozneje so na tem območju začeli graditi največjo vojašnico v tem delu Evrope. Ko so jo čez tri leta dokončali, so jo poimenovali po 27. avstro-ogrskem pehotnem polku, katerega častni poveljnik je bil Albert I., kralj Belgijcev. Potem se je v ta kompleks vselila vsakič nova vojska: po 1. svetovni vojni starojugoslovanska, takrat se je imenovala kasarna vojvode Mišića; nato italijanska, ki je od tod pošiljala Ljubljančane v internacijo; za njo nemška; in po drugi svetovni vojni spet jugoslovanska, ki jo je poimenovala Vojašnica 4. julija in vanjo nastanila poveljstvi JLA za ljubljansko vojaško območje in vojaške varnostno-obveščevalne službe. V Metelkovo je iz Beograda prišlo prvo povelje za vojno v Jugoslaviji. Po vojni, leta 1991, je vojska odšla.