Sporočilnost lesa
Tako kot iz vseh materialov je tudi iz lesa nekaj orodja,
značilnega za izdelavo najrazličnejših izdelkov in nujnega
pri njej, pa tudi za opravljanje različnih poklicev. Človek si je
moral najprej izdelati orodje, da je lahko opravljal delo
z lesom. Zato ima leseno orodje močno osebno noto.
V preteklosti so se ljudje z lesom in v lesu izražali na različnih področjih duhovne ustvarjalnosti in tako je tudi v sedanjosti. Že v odmaknjenih obdobjih zgodovinskega razvoja je znal človek številne lesene predmete in izdelke, namenjene za vsakdanje potrebe in oblike gospodarskega prizadevanja, tudi okrasiti, čeprav je za to uporabil kar les sam, njegovo nenavadno rast, lahko ga je okrasil z vrezi dleta ali noža v robove lesenih površin. Veliko znanja pomeni obvladovanje intarziranja, tj. vstavljanja različnih vrst lesa v drug les. To je omogočalo preproste, a učinkovite likovne, estetske rešitve, na primer na sprednjih in stranskih stranicah skrinj.
Oblike, okrasje in uporabnost predmetov so se tako dopolnjevali in zlili v zaokroženo celoto. Nobena sestavina ni bila odveč ali drugi v napoto, kaj šele, da bi jo na primer njena uporabnost preglasila. Vse tako in številno drugo okraševanje najdemo celo tam, kjer bi ga najmanj pričakovali. Tako najdemo na primer žlebičaste, vzporedne reze z dletom na tramovih in konstrukcijah nekdanjih lesenih svinjakov, kar omogoča razumevanje nekdanjega prašičevega domovanja tudi kot dovršene, celostne umetnine.
Pregled razmerja med človekom in lesom oziroma pregled vloge lesa v človekovem življenju smo omejili le na nekatere izbrane primere v besedilu in na fotografijah predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
Že ta izbor zelo nazorno pokaže, kako je bil les prisoten na vseh področjih človekovega življenja. Njegova vloga je bila izjemno pomembna v ekonomiki kmečkega gospodarstva, kjer so ga bolj ali manj smotrno izkoriščali, vsekakor pa vedno v zaključenem tehnološkem krogu, znotraj katerega so vse porabili in niso poznali odpadkov, ki bi bremenili okolje in celo zdravje ljudi. Les in z njim gozd sta bila in sta ena od ključnih točk ekosistema. V različnih gospodarskih panogah je les pomembno prispeval k nastanku, razvoju in delovanju posebnih družbenih skupin in razvoju samouških, rokodelskih in obrtnih znanj. Predvsem je človeku vedno zagotavljal najosnovnejše možnosti za preživetje: streho nad glavo, ogenj, potrebno orodje in naprave za pridelavo hrane.
Bil je tudi izrazno gradivo, ki ga je bilo moč oblikovati, čeprav je bil že sam po sebi oblikovan. Današnjemu svetu se les in njegova kulturna dediščina ponujata kot alternativno gradivo, ki je bilo že v preteklosti povezano z najrazličnejšimi kakovostmi bivanja, oblikovanja in življenja nasploh, gradivo, ki ima življenje prikazano ali zapisano že v svojem prerezu. Torej je les posebne vrste dokumentacija življenja.
Kulturna dediščina izpričuje, da je imel uporabljeni les
kot naravni material vedno ugodne učinke na okolje in ljudi.