Smrtonosna trgovina

Kako južnoafriški trgovec in rančar izpodkopavata mednarodna prizadevanja za zavarovanje ogroženih nosorogov.

Pet ur vožnje je bilo od južnoafriškega Krugerjevega narodnega parka, kjer domuje največja populacija nosorogov na svetu, do Polokwaneja, kjer živi najbolj iskan mož na svetu, povezan s trgovino z rogovi nosorogov – milijonar Dawie Groenewald, organizator safarijev in nekdanji policist. Z Brentom Stirtonom sva, da bi se sestala z njim, v dveh avtomobilih drvela po ovinkasti cesti skozi čudovito gorato pokrajino. A ujela naju je noč in v temi zunaj mesta je nekdo po sredinski črti na cestišču polil katran in ga zažgal. Videti je bilo, da gre za še en protest zaradi medrasnih in gospodarskih napetosti, ki več kot dve desetletji po koncu apartheida še vedno pretresajo Južnoafriško republiko (JAR). Izognila sva se ognju, a kilometer naprej naletela na improvizirano cestno zaporo. Sredi ceste je gorelo nekaj kavču podobnega in plameni so švigali tri metre visoko. Velike skale so onemogočale promet po vseh štirih pasovih ceste.

Brent je izstopil iz avtomobila in premaknil skale, ki so bile prevelike, da bi zapeljal čeznje, sam pa sem oprezal za skritimi protestniki, ki bi naju utegnili napasti iz zasede. Zapeljala sva med razmaknjenimi skalami in protestniki so v varstvu teme vozili od zadaj obmetavali s kamenjem. Prenočila sva v vlažnem obcestnem hotelu in naslednje jutro po Groenewaldovih navodilih na bencinski črpalki počakala na njegovega moža Leona van der Merweja. Dvajset minut sva vozila za njim vzdolž prostranega, neprepustno ograjenega posestva, dokler nismo prispeli do vrat, ki so se samodejno odprla. Na dovozu je z rokami v bokih stal Dawie Groenewald. Z desetimi soobtoženimi, ki jim obtožnica očita skupaj 1872 kaznivih dejanj, ga čaka sojenje pred južnoafriškim sodiščem. Zaradi tega, kar naj bi bil počel z nosorogi na svojem lovišču Prachtig, se ga je prijel vzdevek “mesar iz Prachtiga” (prachtig po nizozemsko pomeni ‘lep’). “Groenewaldova tolpa”, kakor je skupino poimenoval južnoafriški tisk, je obtožena nezakonitega pobijanja nosorogov, nezakonitega odstranjevanja rogov nosorogom, trgovine z rogovi nosorogov, goljufij, pranja denarja in drugih s tem povezanih kaznivih dejanj. V ZDA so Groenewalda in njegovega brata Jannemana obtožili, da sta zavedla kakšen ducat Američanov, ki so prišli na lov v Prachtig in tam nezakonito ubijali nosoroge. Ameriške oblasti so zahtevale njuno izročitev.

Na Češkem so preiskovalci Groenewalda povezali s kriminalno združbo, ki trguje z rogovi nosorogov – ugotovili so, da so v Vietnam prepeljani rogovi pripadali nosorogom, ki so jih češki lovci ustrelili v Prachtigu. Groenewald zanika, da bi vedel za namene teh lovcev. Nekoč so mu prepovedali lov v Zimbabveju, izključili so ga tudi iz Južnoafriškega združenja poklicnih lovcev. To je zgodba o Dawieju Groenewaldu, ki je obtožen trgovine z rogovi nosorogov, in Johnu Humu, lastniku največje farme nosorogov na svetu. Moža sta dobra znanca in imata skupen cilj: odpravo južnoafriške in svetovne prepovedi trgovine z rogovi nosorogov. Groenewald je privolil v srečanje z nama v času, ko bije pravno bitko, ki ga lahko drago stane ali pa bo v njej veliko pridobil: za desetletja lahko pristane v zaporu ali pa ustvari možnost za zakonito prodajo rogov nosorogov v JAR – s čimer bi morda utrl pot zakoniti svetovni trgovini, ta pa bi po mnenju nasprotnikov lahko bila usodna za nosoroge. OGROŽENI NOSOROGI V JAR živi skoraj 70 odstotkov od 29.500 nosorogov, kolikor se jih je še ohranilo na svetu. Pred letom 1800, ko v državah, ki so jih poseljevali nosorogi, še ni bilo čutiti tolikšnega vpliva Evrope, jih je zgolj v Afriki živelo nekaj sto tisoč. Poznamo pet vrst nosorogov, živijo pa na dveh celinah: v Afriki približno 20.400 belih (širokoustih) in 5250 črnih (ozkoustih); v Aziji pa indijski, sumatrski in javanski. Po podatkih južnoafriškega Združenja zasebnih lastnikov nosorogov imajo zasebniki v lasti 6200 nosorogov, ki jih komercialno izkoriščajo za vzrejo, fotografske safarije, zakonit lov in pridobivanje roževine.

Nosorogov rog je najdragocenejši izrastek na svetovnem trgu eksotične ponudbe, na katerem pripisujejo veliko vrednost čudom narave, kot so slonovina, tigrov penis in žirafin rep. Rogovi nosorogov drugače kot rogovi številnih živali drugih vrst, med njimi tudi goveda, niso koščeni, ampak iz beljakovine keratina, tako kot človeški lasje in nohti. Zato nosorogu odžagani rog vnovič zraste. Čeprav je prodaja rogov nosorogov prepovedana, lahko v JAR tej živali odrežeš rog, če imaš ustrezno dovoljenje. Dva južnoafriška rejca vsako leto ali dve uspavata svoje nosoroge, vsakemu odžagata do dva kilograma roga in roževino shranita v bančnih trezorjih ali na drugih varnih mestih v upanju, da bo nekega dne prodaja rogov postala zakonita. Medtem nezakonita trgovina cveti, večina kupcev pa je iz Vietnama in Kitajske.

Nosorogov rog pogosto zmeljejo v prah in zaužijejo kot zdravilo za vse mogoče, od raka do ugrizov morskih kač in preganjanje mačka. Zaradi zmotnega poročanja zahodnih medijev ljudje v zadnjem času uporabljajo rogove nosorogov tudi kot afrodiziak. Groenewald pravi, da je treba na črnem trgu v JAR za kilogram roga belega nosoroga odštet do 6500 dolarjev, na azijskih črnih trgih pa so veleprodajne cene pet- do desetkrat višje in drobnoprodajne naravnost astronomske. Samec nosoroga z desetkilogramskim rogom lahko mozambiškemu krivolovcu, ki se s kalašnikovko prikrade čez mejo v Krugerjev narodni park, popolnoma spremeni življenje. Vendar je tudi sam žrtev izkoriščanja tistih, ki so mu priskrbeli orožje. Lahko ga ustrelijo čuvaji, tako kot 500 mozambiških krivolovcev v Krugerjevem parku med letoma 2010 in 2015.