Slovenija pod vodo

NOVA STVARNOST
ALI LE IZJEMNI DOGODKI?

Že tisočletja so poplave naraven pojav in hkrati najpogostejša naravna nesreča z obsežnimi posledicami za družbo in okolje. V zadnjem stoletju pa se je naravnim vzrokom za nastanek pridružil še človeški dejavnik. Poplave ne izbirajo – prizadenejo razvite države in države v razvoju, njihove posledice pa ljudje občutijo več let. Tretjina naravnih nesreč po vsem svetu je poplav, v Evropi celo 40 odstotkov. Poplave tudi glede na število smrti spadajo med najhujše naravne katastrofe. V zadnjem desetletju so prizadele skoraj dve milijardi ljudi, torej vsakega četrtega Zemljana.
Tudi v Sloveniji smo že doživeli večje poplave, a nikoli niso bile tako silovite in uničujoče kot letos. Ogrožajo skoraj 15 odstotkov površine naše države, večinoma v porečjih Save in Drave. Za povrhu tretjino površine Slovenije sestavljajo
zemljišča, ki plazijo, če so preveč razmočena ali vanje nedomišljeno posežemo. In kar vsak četrti Slovenec živi na območju mogočih katastrofalnih poplav, ki se lahko pojavijo vsakih 25 let. Zaradi podnebnih sprememb in načina življenja se moramo naučiti živeti s poplavami, saj te utegnejo povzročati vedno večjo škodo. Tudi zaradi varnosti se moramo o njih učiti, moramo jih razumeti, se nanje čim bolj pripraviti in se jim tudi prilagoditi.

Kaj se nam je zgodilo na začetku avgusta?
Vzrok za najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije, ki so jih večinoma povzročili nalivi in obilne padavine od 3. do 6. avgusta 2023, so bili res nenavadni vremenski vzorci. Prvič, sredi poletja se je oblikovala vremenska situacija, kakršne so značilne za jesen oziroma zimo, ko je Sredozemsko morje že hladno. Drugo usodno dejstvo je bila za poletje daleč nadpovprečna temperatura zgornjih plasti morja, in ravno od tam je k nam dotekal zelo vlažen zrak. Hladen atlantski zrak v višini je z vremensko fronto povzročal padavine, tretja nevsakdanja situacija pa je bila, da se je vremenska fronta nad Slovenijo zadrževala od noči na petek pa vse do sobote dopoldne – torej skoraj 36 ur.

Obilne padavine, ki so zaradi tega nastale, so tako rekoč v vseh občinah po Sloveniji povzročile težave ali gmotno škodo. H katastrofalnim posledicam nalivov je pripomogla tudi nenavadno velika namočenost tal po zelo mokrem juliju.
Katastrofalnost te poplave lahko ponazorimo tudi z gmotno škodo. Do letošnjega leta so največjo škodo povzročile poplave leta 1990, in to skoraj 600 milijonov evrov, leta 2012 je škoda znašala 310 milijonov evrov in leta 2014 približno 260 milijonov evrov. Največjo škodo smo pretrpeli letos, ko je ta ocenjena na več kot 6000 milijonov oziroma šest milijard evrov.

Kaj se lahko naučimo iz letošnjih poplav?
Pozitivno je, da zaradi pravočasnih organiziranih opozoril ni bilo neposrednih človeških žrtev. Izkazale so se človeška solidarnost, še posebej pa naša dobro organizirana Civilna zaščita, službe za reševanje in tudi Slovenska vojska. Izkazalo pa se je še, da k škodi in pojavljanju poplav ne prispeva le podivjano vreme, ampak prav tako človekovi posegi v naravo. Industrializacija in urbanizacija sta tudi pri nas spodbudili večje potrebe po prostoru in to je ljudi sililo, da so nespametno začeli jemati prostor vodotokom oziroma vodi. Struge vodotokov so se skrajševale in ožile, gradili so se visokovodni nasipi in s tem zmanjševale plavne površine ter osuševala mokrišča. Nasploh graditev objektov in preurejanje površin v ceste, parkirišča, industrijske cone spreminjata način odtekanja vode. Gradnja naselij na poplavnem prostoru je usodna napaka, saj hiše, podporni zidovi, tlakovana dvorišča, skladišča in parkirišča zmanjšujejo sposobnost zadrževanja vode v pokrajini. Umetno zgrajeni odtočni kanali in jarki ter utrjene struge povzročajo hitrejši odtok voda, to pa v niže ležečih predelih ustvarja nove poplavne površine in plazove.

Najpogosteje se ljudje lotijo vodogradbenih ukrepov z graditvijo hidrotehničnih objektov, a prav tako pomembno je urejanje vodotokov, povirij in urejanje urbanih površin. Na voljo so nam tudi mehki ukrepi, torej negradbeni, kot so upravno zakonski ukrepi, zavarovanje, zlasti pa prostorsko načrtovanje, s katerim je zagotovljena poplavna varnost. Vsaka občina bi morala načrtovati rabo prostora tako, da bi se izognila poselitvi in dejavnostim prebivalstva na nevarnih, ranljivih ali ogroženih območjih.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.