Slaba stran pokončne drže

Spretnost in inteligenca, ki smo ju pridobili, odkar so se naši predniki postavili na dve nogi, sta zahtevali svoj evolucijski davek: obilo tegob in težav, zaradi katerih ni lahko biti človek.

Ljudje smo čudna bitja: brezrepi dvonožci z ukrivljeno hrbtenico, dolgimi udi, usločenimi stopali, spretnimi rokami in velikimi možgani. Naša telesa – nadvse sposobna in hkrati polna pomanjkljivosti – so mozaik posebnosti, ki so plod izredno dolgotrajne naravne selekcije. Lahko stojimo, hodimo, lahkotno ali vztrajno tečemo, in vendar imamo pogosto boleča stopala in poškodovana kolena.

Hrbtenico lahko zasukamo in upognemo, a vendar nas večino vsaj enkrat v življenju mučijo bolečine v hrbtu. Rojevamo otroke z velikimi možgani, a v bolečinah in s tveganji. Znanstveniki so dolgo iskali odgovor na vprašanje, kako so se naša telesa
razvila v današnjo obliko. Po zaslugi novih metod različnih znanstvenih disciplin odkrivajo, da imajo številne hibe v našem ustroju skupno rdečo nit: izhajajo iz evolucijskih kompromisov, ki so se dogajali v času, ko so se naši predniki vzravnali in postavili na dve nogi.

To je bil prvi korak na dolgi evolucijski poti človeka …