Skrivnostni Korziški krogi

Sredozemsko morje meri približno 2,5 milijona kvadratnih kilometrov in sega od Gibraltarskega preliva na zahodu do Libanona na vzhodu. Po njem že od antike pluje nešteto plovil, med prvimi so bile grške trireme in etruščanske bojne ladje, a njegove globine so za sodobno znanost še vedno precejšnja neznanka. Dobršen del morskega dna leži na nekakšnem mejnem območju: je preplitvo in preblizu obale, da bi bilo zanimivo za podjetja, ki se ukvarjajo z globokomorskim rudarjenjem, a pregloboko, da bi bilo dosegljivo s konvencionalnim potapljanjem. Pergent-Martinijeva in sodelavci so želeli izvedeti več o organizmih, ki v teh globinah živijo na morskem dnu. Dnevi so bili sprva enolični. Med ladijsko plovbo so znanstveniki opazovali predvidljive zrnate črno-bele posnetke, ki so se pojavljali na zaslonu.

Pesek. Kamenčki. Še več peska. Tega so bili že vajeni. Potem pa so zagledali nekaj nenavadnega.

Popoln krog, zatem še enega in še enega. Bili so približno enako veliki (s premerom kakih 20 metrov), imeli so izrazit obris in so bili osupljivo simetrični. Še bolj nenavadno je bilo, da je bil natančno na sredini vsakega kroga temen madež. Videti so bili kot ocvrta jajca, je menila vodja odprave, in kakor je kazalo, jih je bilo nekaj deset. Raziskovalci so se presenečeno spogledovali. “Sanjalo se nam ni, kaj je to,” je priznala Pergent- Martinijeva.

Skupina je skrbno popisala položaj krogov in z daljinsko vodenim plovilom posnela fotografije. Toda skrivnost s tem ni bila še niti približno pojasnjena. Kroge so posneli z videokamero, zaradi motnosti posnetka pa je bilo mogoče potrditi zgolj, da ne gre za potopljeni tovor. Ko so raziskovalci leta 2013 na nekem znanstvenem srečanju predstavili svoje ugotovitve, je bil izvor krogov še vedno neznanka. Leta 2014 so med naslednjo raziskavo uporabili podmornico, a odgovorov na svoja vprašanja še zmeraj niso dobili. Na območju, velikem dobrih 15 kvadratnih kilometrov, so raziskovalci sčasoma našteli že več kot 1300 krogov.

Fotograf, morski biolog in tehnični potapljač Laurent Ballesta v svetu podmorskih raziskav slovi po rabi skrajnih metod. Je tudi soustanovitelj podjetja Andromède Océanologie in vodi znanstvene odprave v kraje, ki so med najteže dostopnimi na svetu. Za te pustolovščine so pogosto potrebni posebna oprema in skrbno izdelani načrti potopov.

Ballesta je s svojo ekipo vedno na preži za čim novim. Povezan je bil tudi z zakoncema Pergent – pod njunim mentorstvom je opravil magistrski študij. Ko je prebral znanstveni članek svojih nekdanjih profesorjev o skrivnostnih sonarskih posnetkih s krogi posejanega morskega dna, si misli nanje ni več mogel izbiti iz glave. Znano je, da nekateri organizmi oblikujejo krožne tvorbe – kolonije koral denimo gradijo atole. Vendar je bila prostorska razporeditev teh krogov srhljivo enakomerna. Spominja se, da mu je po glavi rojilo: “Kako je to mogoče?”

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.