Roboti so med nami
Tako kot za večino ljudi najbrž tudi za vas velja, da niste še nikoli imeli opraviti z robotom.
VENDAR SE BO TO PREJ ALI SLEJ ZGODILO.
Sam sem na enega naletel januarja letos, bil pa je izdelek podjetja Noaha Ready-Campbella, 31-letnika iz San Francisca. Dan je bil jasen in vetroven, ko sem prispel v nizkotravno prerijo blizu meje med Koloradom in Kansasom. Proti jugu so se v nedogled nizale vetrne turbine, kakor tiha vojska bleščečih se trirokih orjakov. Stal sem pred jamo, ki je čakala na postavitev temelja za naslednjo turbino.
Tri metre globoko jamo s premerom 19 metrov, skoraj povsem ravnim dnom in 34-stopinjskim naklonom izkopne brežine je izkopaval bager Caterpillar 336. Izkopano zemljino je odlagal na mesto, kjer je bila najmanj napoti; po potrebi bi jo lahko začel odlagati na nov kup. Za vsak premik 41-tonskega stroja sta bila med izkopavanjem potrebna zanesljiv nadzor in tankočutna presoja. V Severni Ameriki zaslužijo usposobljeni bagristi tudi do 100.000 dolarjev na leto.
Toda sedež v kabini bagra je bil prazen. Upravljavec je bil nameščen na strehi. Bil je brez rok; trije črni spiralni vodniki so ga povezovali neposredno z nadzornim sistemom stroja. Ni imel ne oči ne ušes, delo bagra pa je nadzoroval z laserskimi tipali, sistemom GPS, videokamerami in žiroskopu podobnimi tipali, ki ugotavljajo položaj in usmerjenost predmeta v prostoru. Ready-Campbell, soustanovitelj podjetja Built Robotics iz San Francisca, je prikoračil po grušču, se povzpel na bager in dvignil pokrov imenitnega kovčka na strehi. V njem je bil izdelek njegovega podjetja: 100 kilogramov težka naprava, ki opravlja delo, za katero je bil nekoč potreben človek.
“Tu je nameščena UI [umetna inteligenca],” je dejal in pokazal na skupek tiskanih vezij, žic in kovinskih škatel, ki so sestavljali napravo: tipala, ki so odčitavala njen položaj, kamere, s katerimi je videla, krmilnike, ki so pošiljali njene ukaze bagru, komunikacijske naprave, ki so ljudem omogočale, da so spremljali njeno delovanje, in procesor, v katerem se je umetna inteligenca odločala, kot bi se sicer bagrist. “Nadzorni signali se prenašajo v računalnike, ki se navadno odzivajo na premike ročic in stopalk v kabini.
”Ko sem bil še otrok, sem si predstavljal, da bo robot po videzu in ravnanju podoben človeku, kot denimo C-3PO iz Vojne zvezd. V resnici pa so bili roboti, ki so jih nameščali v tovarnah, povsem drugačni. Danes milijoni teh industrijskih strojev vijačijo, varijo, barvajo in opravljajo drugo rutinsko delo za tekočim trakom. Da bi bila zagotovljena varnost delavcev, kolikor jih je še ostalo, so od njih pogosto ločeni.
Naprava, ki jo je zasnoval Ready-Campbell, pa ni takšna. Je nova vrsta robota, ki še zdaleč ni podoben človeku, a je kljub temu pameten, spreten in gibljiv. Takšne nekoč redke naprave – zasnovane, da “živijo” in delajo z ljudmi, ki niso še nikoli naleteli na robota – polagoma vstopajo v naš vsakdanjik.
Leta 2020 roboti že popisujejo zaloge in čistijo tla v trgovinah. Na police zlagajo izdelke in jih v skladiščih pripravljajo za pošiljanje kupcem. Po poljih pobirajo solato, v sadovnjakih obirajo jabolka in celo maline. Otrokom z motnjami avtističnega spektra pomagajo pri socializaciji, žrtvam možganske kapi pri rehabilitaciji. Nadzorujejo meje in (tako kot izraelski brezpilotni letalnik Harop) napadajo tarče, kadar prepoznajo, da gre za sovražnika. Roboti aranžirajo cvetje, opravljajo verske obrede, nastopajo kot stand-up komiki in igrajo vlogo spolnih partnerjev. Vse to so počeli že pred pandemijo covid-19, potem pa je iz zdravstvenih razlogov nadomeščanje ljudi z roboti – zamisel, ki ji sodeč po javnomnenjskih raziskavah večina ljudi po svetu ni naklonjena – nenadoma obveljalo za modro, če ne kar nujno.
Roboti danes v Milton Keynesu v Angliji dostavljajo hrano. V neki bolnišnici v Dallasu v ZDA prenašajo medicinsko opremo, na Kitajskem in v Evropi dezinficirajo bolnišnične sobe, vozijo po parkih v Singapuru in opominjajo sprehajalce, naj ohranjajo medsebojno razdaljo.Proizvajalci robotov, s katerimi sem navezal stik leta 2019 med pripravljanjem tega prispevka, so letos spomladi sredi zastoja svetovnega gospodarstva povedali, da se povpraševanje morebitnih kupcev po robotih ni zmanjšalo, pač pa povečalo. Zaradi pandemije je več ljudi spoznalo, da “bo avtomatizacija postala sestavni del delovnega procesa,” je maja letos povedal Ready-Campbell. “Poglavitna razloga za uvajanje robotov sta učinkovitost in produktivnost, zdaj sta se jima pridružila še zdravje in varnost.”
A še preden je covid-19 spodbudil nagel raz voj robotizacije, so tehnološke usmeritve že narekovale povečanje izdelave robotov, zato bi ti lahko postali nekaj vsakdanjega v našem življenju. Mehanski deli so vse lažji, cenejši in trpežnejši. Elektronika je zagotovila, da so manjše naprave postale računalniško zmogljivejše. Novi dosežki so inženirjem omogočili opremljanje robotov z močnim orodjem za obdelavo podatkov. Zaradi izboljšanih digitalnih komunikacij je lahko danes nekaj robotskih “možganov” nameščenih tudi v računalnikih na oddaljenih lokacijah.