Rimski grob

Pri prenovi Slovenske ceste v središču Ljubljane so arheologi spomladi 2015 naleteli na skoraj 2000 let star grob. Skupina iz Mestnega muzeja, ki je vodila izkopavanje, je ostanke rimskih grobov pričakovala, saj cesta tako rekoč popolnoma sledi trasi severne vpadnice v rimsko Emono. A najdba jih je vseeno presenetila. V grobu so bili posmrtni ostanki shranjeni v kamniti skrinji oziroma pepelnici.

Ker je bila pokrita s kamnito ploščo, so vsi predmeti v njej ostali celi. V njej je med drugim ležala lesena skrinjica z zdravniškim orodjem: bronastima skalpeloma z železnim rezilom, bronasto spatulo in pinceto, kamnito ploščico za pripravo zelišč oziroma izdelavo zdravilnih praškov in veliko medeninasto posodo z živalskimi in rastlinskimi okraski, netipičnimi za rimsko likovno umetnost. Pokojni je bil torej zdravnik oziroma kirurg, so predvidevali arheologi. Izjemno odkritje, saj so najdeni zdravniški grobovi iz časa rimskega imperija redki, je opozorila kustodinja dr. Bernarda Županek. Toda arheologija je zvijačna veda. “Imamo prvi grob zdravnika kirurga pri nas in potem ugotovimo, da gre za žensko,” je povedal Rene Masaryk, arheolog iz zavoda Skupina STIK. Antropološka analiza kosti je pokazala, da gre po vsej verjetnosti za žensko, staro od 40 do 50 let. “Glede na to, da sodi grob, ki ga lahko datiramo v flavijsko obdobje (to je v drugo polovico 1. st. n. š.), med bogatejše emonske grobove, lahko sklepamo, da je bila pri svojem delu uspešna in cenjena,“ je pojasnil Martin Horvat, kustos in vodja raziskav v Mestnem muzeju Ljubljana.

Dr. Županekova je arheološko najdbo približala našemu času, s čimer je dobila še večji čar: „Navdušuje me, da so v Rimu ženske lahko opravljale zdravniški poklic, če pomislimo, da so še na začetku 20. stoletja le redke medicinske fakultete vpisovale študentke.”