Raj za velike mačke

Skozi podrast se je počasi pomikal slon in smukal grmičevje in drugo listje. Kakor v ritmu metronoma je mahljal z velikanskimi uhlji. Na travniku ob prašni cesti, ki se je vila pred nami, se je pasel bizonu podoben gaver; ni se mu zdelo vredno niti pogledati proti nam.Pod vodstvom fotografa Shaaza Junga, ki zadnjih 12 let živi v koči v gozdu, smo se peljali naprej in se ustavili ob čredi čitalov. Med drevesi se je spreletaval bleščeče moder vodomec. Ko je sončna svetloba predrla meglo, je tišino pretrgalo oglašanje jelena v daljavi. To je bil znak za preplah, ki je opozarjal, da je v bližini plenilec.Takšne klice je slišati vse pogosteje. Nagarahole se ponaša s precej bengalskimi tigri in indijskimi leopardi.

Turisti se zgrinjajo v rezervat, da bi vsaj na kratko videli te velike mačke, tudi posebno drznega črnega panterja – leoparda z mutacijo, katere posledica je temna pigmentacija. Ta mačka, ki jo je pogosto opaziti, je postala svojevrstna zvezda.“Ko greste na safari, vas navadno vprašajo, ali ste videli tigra,” je pripovedovala Krithi Karanth, znanstvenica iz Naravovarstvenega središča v Bengaluruju (nekdanji Bangalore).

“Zdaj pa je nekako takole: Oh, tigra ste videli. Krasno, kaj pa črni panter, ste ga videli?”Park meri 848 kvadratnih kilometrov; za obi­skovalce je odprta manj kot desetina. Na južnem koncu tega turističnega območja teče reka Kabini, obrobljena z grmičevjem in visoko travo. Za njo so travniki in potoki ter gosti gozdovi. To je popolno okolje za sobivanje tigrov in leopardov: prvi prežijo v podrasti, drugi pa poležavajo na drevesih, kjer so varni pred prvimi.

Verjetnost, da boste v Nagaraholeju in številnih drugih rezervatih za divje živali po vsej Indiji videli te velike mačke, se je v zadnjem desetletju občut­no povečala zaradi uspešnih naravovarstvenih prizadevanj. Ob zadnjem štetju je bilo v Naga­raholeju 135 tigrov, več kot dvakrat toliko kakor pred desetletjem. Po zadnjem uradnem popisu, ki je bil opravljen leta 2018, v državi v divjini zdaj živi skoraj 3000 tigrov. To je 33 odstotkov več kot leta 2014. Število leopardov pa se je od leta 2014 povečalo za 62 odstotkov, na skoraj 13.000.

Eden od znakov naraščanja populacije je več opažanj velikih mačk na obrobju rezervatov, zaradi česar pa se je povečala tudi možnost konfliktov z ljudmi. “Tigri živijo okoli moje hiše v osrednji Indiji,” je povedala naravovarstvenica Belinda Wright, ustanoviteljica Indijskega društva za varstvo narave, ki živi na robu rezervata za tigre Kanha v zvezni državi Madhya Pradesh.To naraščanje števila je za naravovarstvenike še posebej spodbudno, saj je zdaj štetje tigrov in leopardov verodostojnejše.

Do leta 2006 je bilo štetje tigrov, ki ga v Indiji opravijo vsaka štiri leta, bolj ugibanje na podlagi pregleda odtisov šap – dolgotrajnega in utrudljivega opravila skupin, ki so bile pristojne za več deset tisoč kvadratnih kilo­metrov. Zdaj štetje opravijo večinoma na podlagi posnetkov samosprožilnih kamer, ki omogočajo prepoznavanje posameznih tigrov in leopardov po edinstvenem vzorcu prog ali pik na kožuhu.Vijay Mohan Raj, glavni varuh gozdov v Karna­taki, pripisuje uspešnost Nagaraholeja in drugih rezervatov temu, da je osebje, ki preprečuje divji lov, učinkovitejše, ker je strateško razporejeno znotraj rezervatov. Pravi, da so ti delavci na prvih bojnih črtah bolje izurjeni in bolje opremljeni zaradi izdatnejšega vladnega financiranja po letu 2010, ko se je Indija vključila v mednarodni načrt za podvojitev števila tigrov na svetu. “To je bilo odločilno pri odvračanju vseh, ki so želeli vstopiti v gozd, da bi živali lovili za meso ali samo nabirali drva za kurjavo,” meni. “Takšnih vdorov zdaj ni več.”

Zaradi tega so se povečale populacije plenjenih vrst, na primer jelenov in divjih svinj, to pa je omogočilo razcvet plenilcev – tigrov in leopardov. Zdi se, da je velikim mačkam v Nagaraholeju koristilo tudi 26 vodnjakov, v katerih vodo zago­tavlja sončna energija in so jih izvrtali ob vodnih kotanjah, da jih polnijo tudi v sušnih mesecih.Prihodnost velikih mačk v Nagaraholeju in po­dobnih rezervatih je delno odvisna od zmanjšanja konfliktov med živalmi in človeškimi skupnostmi v soseščini. V eni od vasi, ki sem jih obiskal tik ob meji parka, sem opazoval otroke, ki so kotalili gumijaste pnevmatike po blatni stezi, ko je nad reko Kabini zahajalo sonce.

Mimo je pridrdral voz, v katerega je bil vprežen par volov s cingljajočima zvoncema. Ker za ozemlje znotraj indijskih rezerva­tov tekmuje vse več velikih mačk, tigri in leopardi vedno pogosteje prihajajo v te vasi in tam pobijajo govedo in včasih tudi ljudi. Samo v Karnataki so tigri od leta 2019 do 2021 ubili najmanj devet ljudi.Čeprav prihodki od turizma zaradi velikih mačk naraščajo, Wrightova trdi, da denar ne pride do krajanov. “Zato ne občutijo koristi, ki jih prinaša navzočnost tigrov,” dodaja. Organi za varstvo narave sicer izplačujejo odškodnine ljudem, ki zaradi tigrov izgubijo živino, in nekatere vasi so preselili stran od območja, kjer živijo te živali. Vendar bo treba storiti več, da bodo imele tudi okoliške skupnosti korist od uspešnosti rezer­vatov, pravijo naravovarstveniki. Sicer se lahko dosežki zadnjega desetletja razblinijo.