Prvi Američani
Prvo znano obličje prvega Američana je obličje nesrečne najstnice, ki je pred 12.000 do 13.000 leti omahnila v smrt v jukatanski jami. Ta njena smola je bila sreča za znanost. Zgodba o tem odkritju se začenja leta 2007, ko se je skupini mehiških potapljačev pod vodstvom Alberta Nave posrečila presenetljiva najdba: našli so prostrano jamo, zalito z vodo, in jo poimenovali Hoyo Negro, “črna luknja”. Na dnu brezna so jim luči razkrile kup prastarih kosti, med njimi vsaj en domala popoln človeški skelet. Nava je o odkritju obvestil mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino in ta je sklical mednarodno skupino arheologov in drugih raziskovalcev, da bi preiskali jamo in tisto, kar je bilo v njej.
Za okostje – ljubeče so ga poimenovali Naja, po vodnih nimfah iz grške mitologije – se je izkazalo, da je eno najstarejših, kar so jih kdaj našli v obeh Amerikah, in najstarejše dovolj nedotaknjeno, da bi ga lahko uporabili za rekonstrukcijo obraza. Genetikom je iz njega celo uspelo pridobiti vzorec DNK. Vsi ti ostanki skupaj bi lahko pomagali razložiti skrivnost človeškega poseljevanja obeh ameriških celin: če so Indijanci potomci prvih prišlekov iz Azije, ki so se ob koncu zadnje ledene dobe preselili v Ameriko, kako da niso videti kot njihovi pradavni predniki? Po vsem sodeč so bili prvi Američani dokaj divji.
Če si ogledamo ostanke kosti Paleoameričanov, ima več kot polovica moških poškodbe, ki so posledica nasilja, štirje od desetih pa razbito lobanjo. Ni videti, da bi bile te rane posledica nezgod pri lovu, pa tudi značilnih znamenj vojskovanja ne izpričujejo, denimo udarcev, kakršne dobiš na begu pred napadalcem. Zdi se, da so se možje spopadali med seboj – pogosto in nasilno. Na ženskah takih poškodb ni, so pa ženske veliko manjše od moških in na njih so vidna znamenja nedohranjenosti in družinskega nasilja.
Po mnenju arheologa Jima Chattersa, enega izmed vodij skupine, ki je raziskovala v jami Hoyo Negro, so prvi Američani sodili v “divjaški tip prebivalstva severne poloble”: bili so drzni in nasilni, s hipermožatimi moškimi in majhnimi, podrejenimi ženskami. Meni, da so prav zato obrazne poteze najzgodnejših Američanov tako drugačne od potez poznejših Indijancev. Bili so pionirji, vajeni tvegati; najtrši med njimi so plenili in ropali in se spopadali za ženske. Posledica tega je bil naravni izbor, pri katerem so se ohranjale grobijanske poteze in lastnosti, ne mehkejše in bolj domačijske kot pri poznejših, stalneje naseljenih prebivalcih. Chattersova hipoteza o divjaškem tipu je špekulacija, najdbe njegove skupine v jami Hoyo Negro pa ne. Naja ima obrazne poteze, značilne za prve Američane, pa tudi prepoznavne genetske značilnosti, tipične za današnje Indijance.
To kaže, da se skupini ne razlikujeta po videzu zato, ker so prvotne prebivalce nadomestili tisti, ki naj bi se bili pozneje priselili iz Azije, kot so menili nekateri arheologi. Drugačni so na pogled, ker so se prvi Američani po prihodu v Ameriko spremenili. Chattersova raziskava je samo zgled zanimivega dogajanja na raziskovalnem področju, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razmahnilo v povsem nove smeri. Nove arheološke najdbe, nove hipoteze in prava zakladnica genetskih podatkov na novo osvetljujejo, kdo so bili prvi Američani in kako bi utegnili priti v Ameriko.
A kljub vsemu napredku je očitno, da je vse, kar je povezano s prvimi Američani, še vedno večidel uganka. VEČINO 20. STOLETJA je veljalo, da je ta uganka bolj ali manj rešena. Leta 1908 je kavboj v Folsomu v Novi Mehiki našel ostanke izumrlih podvrst orjaškega bizona, ki so se pred več kot 10.000 leti klatile tam okrog. Pozneje so raziskovalci v muzejih med kostmi našli osti sulic – očiten dokaz, da so bili v Severni Ameriki ljudje že veliko prej, kot so domnevali dotlej. Ne dolgo zatem so v bližini Clovisa v Novi Mehiki našli 13.000 let stare konice sulic in tako imenovane osti iz Clovisa so potem odkrili še na več deset najdiščih po Severni Ameriki, kjer so lovili starodavni lovci.
Video:
(posnetek je v angleščini)
Še več videoposnetkov pa si lahko ogledate v zavihku DODATNO.