Projekt ICEWORM

Camp Century, vklesan v grenlandski ledeni pokrov več kot 200 kilometrov od letalskega oporišča Thule, je bil uradno znanstvena raziskovalna postaja, toda v ozadju je bil skrivni načrt: v ledne in snežne rove naj bi skrili približno 600 jedrskih raket, usmerjenih proti strateško najpomembnejšim mestom sovjetskega imperija.

Najmogočnejša ledena utrdba vseh časov in prva vojaška postojanka na svetu na jedrski pogon, izklesana v ledenik, je pomenila zmagoslavje inženirstva in zmago nad naravnimi silami, njene pogumne posadke pa so v polarno goličavo prinesle civilizacijo in znanstveno natančnost. Ko je bil Camp Century zgrajen in je začel delovati, so časopisi in revije – med njimi tudi National Geographic – pošiljali novinarje na obisk arktične postojanke in ogled labirinta predorov, ki jih je osvetljeval reaktor (do takrat so puščanje že odpravili s svinčenimi bloki in veliko iznajdljivega inženirstva). Toda novinarjem – prav tako kot tudi številnim vojakom v oporišču, kjer jih je bilo lahko nastanjenih do 200 – niso povedali, da je Camp Century samo krinka za tajni vojaški projekt. Načrt, ki ga ni poznala niti danska uprava Grenlandije, je ostal tajen več desetletij.

Ameriška prizadevanja na zamrznjenem severu niso bila toliko povezana z razvojem prenosnih jedrskih reaktorjev kot predvsem s spreminjanjem ledenega pokrova v obsežno oporišče za balistične rakete. Pred kratkim razkriti dokumenti pričajo, da je bilo po mnenju vojske to območje zaradi “edinstvene prilagodljivosti” idealno za namestitev jedrskega orožja – odročno, blizu Rusije in težko dosegljivo. Načrt, znan kot projekt Iceworm, je predvideval, da bodo v predorih oporišča Camp Century in drugod speljani železniški tiri, po katerih bi lahko skrivaj prepeljali do 600 raket z jedrskimi konicami, ki bi jih lahko čez severni tečaj usmerili proti Sovjetski zvezi.

Danes od tega drznega vojaškega načrta ni ostalo nič. Camp Century je vojska že zdavnaj zapustila, predore pod snegom pa je zmečkal in pogoltnil nemirni led. Vendar presenetljivejša zapuščina vseeno ostaja v obliki nekaj kozarcev, ki so desetletja ostali spregledani v zamrzovalniku in so eni zadnjih ostankov skrivnega znanstvenega projekta, potekajočega v oporišču. Nepričakovani dokazi, zbrani v teh kozarcih, zdaj znanstvenikom ponujajo presenetljiv vpogled v bolj vlažno, divjo in kaotično dobo, ki se nam morda obeta.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.