Priklop na sonce

Jasnega novembrskega jutra so vrhovi gorovja McCullough v puščavi Mojave, ki jih je nežno obsijalo vzhajajoče sonce, zažareli v hladnem rožnatem siju. Za njimi je nad gigavatno bleščavo Las Vegasa zahajala polna luna. Elektrarna Nevada Solar One je spala. A ni manjkalo veliko do trenutka, ko bo začela obratovati.

Težko si je predstavljati, da je elektrarna lahko tako lepa: na površini sto hektarov so rahlo ukrivljena zrcala (skupaj jih je več kot 182.000) razvrščena v dolgih vrstah, t. i. paraboličnih koritih, ki so videti kot svetlobni kanali. Ponoči so bila obrnjena proti tlom, zjutraj pa so se “prebudila” in se potem ves dan obračala za soncem.

“Kot kaže, bo danes 370-stopinjski dan,” je dejal eden izmed operaterjev v nadzorni sobi. Njegova naloga je bila spremljanje delovanja vrst parabolično oblikovanih zrcal, ki usmerjajo sončno svetlobo proti dolgim jeklenim cevem, po katerih kroži olje. Tekočina se segreje tudi do 400° C, nato pa tako razbeljena s polja zrcal teče v velikanske izmenjevalce toplote, ki oddajajo toploto in uparjajo vodo. Para poganja turbino in s tem električni generator, ki oskrbuje omrežje s 64 megavati električne moči, kar zadošča za oskrbo 14.000 gospodinjstev ali nekaj lasvegaških igralnic. “Ko v sistemu nastane para, je vse skupaj zelo tradicionalno – standarden industrijski postopek,” je dejal direktor elektrarne Robert Cable in pokazal proti elektrarni na plin. “Naročamo povsem enako orodje in dele kot obrat čez cesto.”

Ko je elektrarna Nevada Solar One leta 2007 začela obratovati, je bila to prva večja sončna elektrarna, postavljena v ZDA po več kot 17 letih. Takrat je sončna tehnologija doživljala razcvet predvsem drugod po svetu. Nevada Solar One je v lasti španske družbe Acciona, zrcala so bila izdelana v Nemčiji.