Prihodnost Kosova
Kosovo si želi trdne, urejene prihodnosti, zato si prizadeva za priznanje neodvisnosti in rešitev sporov s Srbijo.
V tej mladi državi so življenjske zgodbe prebivalcev, ki jih je neizbrisno zaznamovala vojna, skoraj preveč boleče, da bi jih pripovedovali. A tu so, živi so in lahko govorijo, zato vztrajajo v prizadevanju, da bi jim svet prisluhnil.
Jasmina Jovanović drži edino fotografijo svojega očeta Pauna Živkovića, Srba, ki je bil ravnatelj tehniške šole v Ferizaju. Po vojni se je vrnil v šolo po dokumentacijo in takrat je izginil. Jovanovićeva vodi skupino, ki si prizadeva ugotoviti, kaj se je zgodilo s pogrešanimi Srbi.
Vasfije Krasniqi-Goodman, slikana z nečakinjo Ando pri bratu doma v kraju Fushë Kosovë, je prva Albanka, ki je leta 2018 javno spregovorila o tem, da je bila posiljena. Javnost je skušala ozavestiti o trpljenju žensk, ki so bile med vojno žrtve spolnega napada.
Kosovski Albanci si želijo stvari, ki so si jih v preteklosti želeli in jih tudi dobili drugi narodi. Želijo si razjasnitve nešteto vojnih zločinov, ki so jih zagrešile srbske sile. Želijo si, da bi neodvisnost njihove države priznal ves svet. Od 193 držav članic Združenih narodov jih je državnost Kosova priznalo že več kot sto, nekatere prej, druge pozneje. Med državami, ki zaradi geopolitičnih razlogov tega niso storile, so Srbija, Rusija, Španija, Grčija, Mehika, Argentina, Južnoafriška republika in Kitajska. Kosovo prav tako želi imeti oblast nad svojim celotnim ozemljem. Območja na severu, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo, so še vedno pod nadoblastjo sosede. In kakopak, Kosovo si želi samozadostnega gospodarstva, boljšega izobraževalnega sistema in več možnosti za zaposlitev tamkajšnjih mladih in žensk.
Kosovo bi imelo dovolj težav že brez tegob, ki pestijo celotno regijo. To je majhna država, velika približno kot Libanon, brez dostopa do morja. Njeno ozemlje ima obliko romba, meji pa na večje države (Srbijo, Severno Makedonijo, Albanijo in Črno goro). Čeprav iz podatka, da je država z najmlajšim prebivalstvom v Evropi, razberemo obet lepe prihodnosti, je stopnja brezposelnosti za zdaj najvišja na celini, trgovinska bilanca pa je negativna. Mlada država je doslej dosegla precejšen napredek.
Ko so junija 1999 na Kosovo prišle Natove sile, je bila med tistimi, ki so spremljali osvoboditev države izpod srbske oblasti, tudi 18-letna vojna begunka Vlora Çitaku, ki je delala kot tolmačka za mednarodne medije. Çitakujeva je devet let pozneje, potem ko je bila tudi poslanka, pripovedovala: “Predme so preprosto potisnili list papirja in mi rekli, da sem od zdaj namestnica zunanjega ministra. Dejansko nisem imela ničesar, ne računalnika, ne podrejenih, ne pisarne. Zunanjega ministrstva sploh ni bilo! Čisto vse smo morali ustvariti iz nič!”
Razpad Jugoslavije
Prve republike so federacijo zapustile leta 1991. Od takrat je v vojnah in nasilju umrlo 140.000 ljudi.
Večinska vera
Na to, katere vere danes prevladujejo na Balkanu, so vplivali muslimanska osmanska država, krščansko avstroogrsko cesarstvo in posvetni socialistični režim.
Na poti v Evropsko unijo
Oba, Kosovo in Srbija, si prizadevata za vstop v partnerstvo, vendar morata najprej urediti medsebojne odnose. Državi ostajata v sporu, saj Srbija vztraja pri trditvi, da je Kosovo njeno ozemlje.
KOSOVO V NEGOTOVOSTI
Vojna v letih 1998 in 1999, med katero se je ta balkanska državica skušala odcepiti od Srbije – potem ko je bila več stoletij del osmanske države, nato pa še Jugoslavije – se je končala v slepi ulici, ne da bi sprti strani dosegli dogovor. Danes, 15 let po tem, ko je nekdanja avtonomna srbska pokrajina razglasila neodvisnost, si slabega 1,8 milijona prebivalcev – zvečine po narodnosti Albanci in po veri muslimani – še vedno prizadeva, da bi jo mednarodna skupnost priznala.
KOSOVO SKOZI ZGODOVINO
V stoletjih menjavanja oblasti so si prebivalci te pokrajine prizadevali uveljaviti svojo identiteto.
V času, ko je Kosovo uradno razglasilo neodvisnost, je vlada razpolagala s proračunom pičlih 850 milijonov evrov. Danes je ta znesek že petkrat večji, a vlada še vedno nima oblasti nad celotnim ozemljem. Od 38 občin na Kosovu jih je deset tako ali drugače pod srbsko oblastjo, saj njihovi župani veljajo za pooblaščence sosednje države.
Besedilo: ROBERT DRAPER
Fotografije: JUSTYNA MIELNIKIEWICZ