Prihodnost gozdov

V gozdu, opustošenem od požara, pozornost najprej zbudi barva. Še pred nedavnim je bil ta kvadratni kos zemljišča južno od Yellowstonskega narodnega parka monokromatska podoba, na kateri ni bilo drugega kot pepel in zogleneli bori. Lani poleti pa so do meč segajoče klice in mladje ameriških trepetlik tla obarvali živo zeleno. Okrog počrnelih debel sta pognala ozkolistno ciprje in kanadski rakitovec s krvavo rdečimi plodovi. Požar Berry je leta 2016 zajel 84 kvadratnih kilometrov veliko območje v Wyomingu; pet let prej se je ta del pogorišča odzival na požare tako, kot so se gozdovi v Skalnem gorovju nanje odzivali tisočletja: s prerodom.Monica Turner je to obnovo skrbno spremljala.

Profesorica ekologije je nekega soparnega julijskega dne brskala vzdolž 50-metrskega merilnega traku, ki ga je raztegnila po tleh. Skupaj z eno od podiplomskih študentk je preštevala klice zasukanega bora v meter širokem pasu na vsaki strani traku. Bili smo dovolj daleč od asfaltiranih cest, da bi lahko samo ugibali, kateri gozdni prebivalci se nemara klatijo v naši bližini – vapitiji (kanadski jeleni), mulasti jeleni, losi, volkovi.  Ob nogah raziskovalk se je gnetlo toliko drevesnih klic, da sta za razdaljo, ki bi jo navadno prehodili v nekaj sekundah, porabili skoraj uro. Naposled sta prešteli 2286 vzklilih drevesc na površini, ki ni bila večja od polovice teniškega igrišča. Na tem mestu je raslo 172.000 borov na hektar. “To naredijo zasukani bori,” je dejala Turnerjeva. “Preplavijo rastišče.”

Dan pred tem je na sosednji ploskvi pogorišča opazila nekaj presenetljivega. Namesto borovih klic so iz razpokanih tal poganjale cvetlice in trave. Na eni od 50 metrov dolgih in dva metra širokih vzorčnih ploskev je opazila le 16 borovih klic; na neki drugi jih je našla komaj devet. Povedano drugače, na tej ploskvi sta v primerjavi s sosednjo vzklila manj kot dva odstotka mladih iglavcev.Na teh dveh gozdnih ploskvah so vladale skoraj povsem enake razmere. Pred požarom Berry je zadnji požar obe zajel približno v času ameriške državljanske vojne. Med njima pa je bila razlika. Ploskev z manj bori je požar nato zajel še enkrat, leta 2000. Drevesa, ki so pognala po požaru, so bila premlada, da bi proizvedla dovolj semen, preden so leta 2016 vnovič zgorela. Na tem mestu je požar Berry, namesto da bi spodbudil obnovo borovega gozda, preobražal pokrajino v nekaj novega, kar se bo morda obdržalo stoletja ali tisočletja.

Svet se spreminja in Yellowstonski narodni park seveda pri tem ni izjema. Zaradi podnebnih sprememb so požari v naravi vse obsežnejši, vse bolj vroči in vse pogostejši. V Avstraliji je leta 2019 in 2020 v gozdnih požarih zgorelo za dve Avstriji veliko območje. Že zgolj to je pretresljivo. A zaradi neposrednega uničenja, ki ga povzroči požar, pogosto nismo pozorni na dogajanje po tem, ko drevesa odmrejo: številni gozdovi si zadnje čase zelo težko opomorejo. Tudi to ni omejeno le na Yellowstone in vzrok niso vedno požari – je pa to posledica podnebnih sprememb.Marsikje se gozdovi ne obnavljajo več po naravni poti. Nekateri najpomembnejši sestoji na svetu se preobražajo v nekaj drugega. Nekateri ne bodo nikoli več takšni kot nekoč. Drugi se morda sploh ne bodo obnovili.

DANES NI LAHKO BITI DREVO. Planet je v zadnjih 10.000 letih ostal brez tretjine gozdov – brez polovice teh površin po letu 1900. Izsekali smo jih za les. Izkrčili smo jih, da smo dobili prostor za kmetije in živino. Zemljo smo očistili gozda, da smo lahko zgradili naselja in ceste. Krčenje gozdov po svetu je vrhunec doseglo v 80. letih prejšnjega stoletja, potem se je upočasnilo, vendar sta hitrost in obseg krčenja v različnih delih sveta različna. V Indoneziji, kjer so gozdove krčili zaradi širjenja nasadov oljne palme, se po letu 2016 izginjanje primarnih gozdov upočasnjuje. Od avgusta 2020 do julija 2021 je brazilska Amazonija izgubila 13.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, 22 odstotkov več kot leto poprej.

Od leta 1990 smo po svetu izkrčili več gozda, kot ga premorejo celotne ZDA.Danes izpusti, ki so posledica zgorevanja fosilnih goriv, drugače preobražajo gozdove, kot so jih nekoč. Ker ogljikov dioksid in drugi toplogredni plini segrevajo planet, se nekatere od 73.000 drevesnih vrst, kolikor jih poznamo, pomikajo proti tečajema in na večjo nadmorsko višino, skupaj z njimi pa tudi druga živa bitja. Jelše, vrbe in pritlikave breze se širijo po vsej Arktiki, od Skandinavije do Kanade. Drevesa rastejo hitreje, ker vsrkavajo presežni CO2 – osnovni gradnik pri fotosintezi. To “ozelenjevanje” planeta je do zdaj pomagalo upočasnjevati podnebne spremembe.

Vendar drevesa zaradi podnebnih sprememb tudi umirajo. Gozdarske strokovnjake najbolj skrbijo vse pogostejši ekstremni dogodki – požari, siloviti viharji, napadi žuželk in – to je najhujše – huda vročina in suša, ki lahko še okrepita učinke naštetega. Ti posamični dogodki, pogosto brez primere v znani zgodovini, lahko naglo povzro-čijo množično propadanje dreves in v gozdovih, kakršne ljudje poznamo od zadnje ledene dobe, vzpostavijo povsem drugačne razmere.“Poznamo več mehanizmov, ki silijo drevesa, da hitreje rastejo in absorbirajo več CO2,” pravi biolog William Anderegg z Univerze v Utahu. A ti mehanizmi so “v popolnem nasprotju s tistimi, ki gozdove na Zemlji potiskajo na rob prepada – in bi lahko še pospešili množično propadanje dreves in kopičenje ogljika v ozračju”.

Gozdovi, ki so že zdrsnili čez rob prepada, so le kapljica v morju treh bilijonov dreves in štirih milijard hektarov gozdov na planetu. Podnebne spremembe še vedno manj ogrožajo gozdove kot sečnja in krčenje, vendar se njihova ogroženost naglo povečuje. “Kako se bo sčasoma povečal ta delež in kdaj bo prevladal nad drugim?” sprašuje Matt Hansen z Univerze v Marylandu, ki spremlja razmere v gozdovih prek satelitov.Težava je, da še ne moremo količinsko opredeliti obsega podnebnih vplivov na svetovni ravni. Po satelitskih podatkih sodeč so se od leta 1982 do 2016 z drevesi poraščene površine pravzaprav povečale za sedem odstotkov, to pa je območje, večje od Mehike.

Vendar to ne pomeni, da so gozdovi v dobrem stanju: podatki ne ločijo med naravnimi gozdovi in industrijskimi nasadi dreves z milijoni palm, evkaliptov in borov, ki jih posadijo kot kulturne rastline, medtem ko deževni gozdovi izginjajo. Podatki tudi ne razkrivajo, kateri gozdovi so bili izgubljeni zaradi sečnje in katere je uničilo podnebno dogajanje.Noben računalniški model še ne more napovedati, kako se bodo zaradi spremenjenega podnebja spremenili gozdovi po svetu – ali kako bo vezava ogljika, za katero poskrbijo, vplivala na podnebje. “Modeli Zemljinih sistemov se pri tem niso ravno izkazali,” pravi klimatolog Charlie Koven, ki je sodeloval z Medvladnim odborom ZN za podnebne spremembe (IPCC). Le dva od 11 modelov upoštevata požare in spremembe geografske razširjenosti rastlin.