Februar 2023

Prihodnost bo pregibana

ORIGAMI ŽE DOLGO NAVDIHUJE UMETNIKE.
ZDAJ POMAGA UTIRATI TUDI NOVE POTI V ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI .

Ta raztezajoči se disk je umeščen v središče prototipa zvezdnega ščita, ki so ga izdelali v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon in bi lahko postal pomemben pri iskanju naseljivih svetov. V naši galaksiji je približno toliko planetov kot zvezd, toda zaradi sija zvezde v ozadju znanstveniki pogosto ne morejo neposredno videti svetov, ki krožijo okoli nje. Če pa bi poslali zvezdni ščit, da bi letel daleč pred vesoljskim teleskopom in zastrl svetlobo zvezd, bi dobili jasnejši pogled. Zgradba zvezdnega ščita temelji na t. i. metodi bliskavice, ki omogoča, da se ščit pred izstrelitvijo zvije v valj. V vesolju bi se ščit (na prejšnji sliki je prikazan delno odprt) razprl v ploščati disk, podoben cvetu s cvetnimi listi.

Kljub zdajšnji priljubljenosti origamija v znanosti in tehnologiji pa so prvi poskusi raziskovalcev, da bi ga uporabili, naleteli na odpor. Hull se še vedno spominja pogovora iz leta 1997 s programskim vodjo Nacionalne znanstvene fundacije (NSF), ameriške vladne agencije, ki podpira raziskave in izobraževanje. Predstavljal je načrte za projekt, nepričakovano pa ga je uradnik prekinil z besedami, da NSF nikoli ne bo finančno podprl “predloga raziskovalnega projekta, ki bo imel v naslovu besedo origami”.

Ta nezaupljivost ni bila omejena na ZDA. Tomohiro Tachi, ugledni inženir origamija s Tokijske univerze, se nasmehne, ko ga povprašam, ali je pri delu kdaj naletel na odpor. Pravi, da na Japonskem v origamiju številni vidijo zgolj otroško igro. Vendar se je to dojemanje v zadnjih nekaj desetletjih spremenilo, k temu pa je veliko pripomogel prav NSF. Glaucio Paulino si je leta 2009, ko je bil začasno zaposlen v tej organizaciji, prizadeval za financiranje raziskav, povezanih z origamijem. “Postopek je bil krut,” pravi Paulino, zdaj profesor inženirstva na Princetonski univerzi. “Kadarkoli smo poskušali zagovarjati to zamisel, smo se znašli na tankem ledu.” Toda trud se je obrestoval. Leta 2011 je NSF objavil prvega od dveh razpisov za zbiranje predlogov za povezovanje origamija z znanostjo. Zamisli so predložile številne raziskovalne skupine. S tem je razvijajoče se področje dobilo tudi uradno potrditev in raba origamija v znanosti se je razcvetela.
“Dvignilo je precej prahu,” pravi Lang. “Prišel je čas origamija.”

Miskin vidi celotno paleto mogočih načinov rabe teh malih robotov, od proizvodnje do medicine. Toda za zdaj je zanj najpomembnejše premikanje meja. “Če se lotiš zapletenih problemov, boš nagrajen z zanimivo tehnologijo,” je dejal. Origami je še posebej obetaven v biomedicini. Skupina pod vodstvom Daniele Rus, direktorice Laboratorija za računalništvo in umetno inteligenco Massachusetskega tehnološkega inštituta, je na primer razvila robota, ki ga je mogoče zložiti tako, da se prilega kapsuli za zdravila. Ko to zaužijemo, se robot razvije in se ob pomoči programabilnih
magnetnih polj usmerja po prebavilih. Prvi preizkus je pokazal enega od mogočih načinov rabe: odstranjevanje pogoltnjenih gumbnih baterij iz želodca, kar je smrtno nevarno stanje, vsako leto pa ima s tem težave na tisoče otrok. “Predstavljajte si, da bi v robota vgradili zdravilo ali ga uporabili za zapiranje ran,” pravi Rusova. “Predstavljajte si prihodnost operacij brez rezov, bolečin in tveganja okužb.”

Zdi se, da je origami predvsem zaradi takšnih velikopoteznih sanj tako očitno pripomogel k razcvetu znanosti. Ta častitljiva oblika umetnosti je zagotovila nov nabor orodij, s katerimi je mogoče razvnemati domišljijo in ustvarjati tehnologije, ki so se nekoč zdele nemogoče.