Preučevalec ljudstev

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Arne Hodalič

DR. BORUTA TELBANA je po diplomi iz farmacije in krajši zaposlitvi v tej stroki zaneslo drugam, v antropološko raziskovanje slabo znanih ljudstev Papue Nove Gvineje. Med prvim obiskom v letih 1986–87 je v višavjih otoka, kjer ljudje govorijo približno 800 različnih jezikov, preučeval ljudsko zdravilstvo. Pozneje se je osredotočil na preučevanje nižinskega ljudstva, ki živi v provinci Vzhodni Sepik. Zaradi obsežnega dela, ki ga je tam opravil, uživa med antropologi posebno spoštovanje. Zaposlen je na Inštitutu za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU, sicer pa je gostujoči profesor in predavatelj na univerzah po vsem svetu, avtor strokovnih knjig in člankov, urednik in sodelavec znanstvenih publikacij …

Kakšen je bil vaš prvi stik s papuanskimi ljudstvi?
Ko sem pripravljal magisterij, sem imel le malo denarja, zato sem po nasvetu avstralskih arheologov in antropologov šel v odmaknjena višavja, kjer ga niso uporabljali. Ljudje so bili sprva zadržani, saj so, skladno s svojimi verovanji in prepričanji, menili, da sem bodisi duh umrlega bodisi vladni uslužbenec. Pozneje pa so me zelo toplo sprejeli. Podobno je bilo z ljudmi v Ambonwariju v dolini reke Karawari, kamor hodim od leta 1990.