Premlade za zamož

Ker je bila poroka v navzkrižju z zakonom in, razen za svate, skrivna in ker so v Radžastanu poročni obredi pogosto pozno ponoči, je bilo že krepko popoldne, ko so se v kmečkem naselju na sušnem severu Indije tri dekliške neveste začele pripravljati za svečano zaobljubo. Druga ob drugi so čepele na tleh, gruča vaščank pa je okrog njih kot improviziran zastor podržala blago za sari in jim iz kovinske ponve zlivala na glavo milnico. Dve izmed nevest, sestri Radha in Gora, sta imeli 15 in 13 let in sta bili dovolj stari, da sta razumeli, kaj se dogaja. Tretja, njuna nečakinja Rajani, pa jih je štela šele pet. Oblečena je bila v rožnato majico s kratkimi rokavi z metuljem na rami. Ena izmed odraslih ji jo je pomagala sleči, da se je okopala. Ženini so bili na poti iz svoje vasi veliko kilometrov stran. Nobeden si ni mogel privoščiti slona ali razkošno osedlanega konja, da bi primerno slovesno prijahal na poroko, zato so prihajali z avtom in pričakovali so jih židane volje in pijane. Edini domačin, ki jih je poznal, je bil oče starejših dveh deklet, slok sivolas kmet, raven kot sveča in povešenih brkov. Ta kmet, ki ga bom imenovala gospod M., si je ponosno in obenem oprezno ogledoval goste, ko so se zgrinjali navkreber po kamniti poti k sijoči svili, za senco razgrnjeni čez drogove; vedel je, da bi nepodkupljiv policist, ki bi izvedel, kaj se dogaja, zmotil poroko sredi obreda in nakopal družini aretacije zaradi kaznivega dejanja ter dolgoletno sramoto.