Praznjenje morij

Tik pred zoro se v pristanišču v Honoluluju snidejo prodajalci in kupci morske hrane. V skladišče družbe United Fishing Agency vstopi kakih dvajset kupcev. Zaradi hlada, ki veje iz hladilnikov, čez havajske rožaste srajce nemudoma oblečejo zimske bunde. Iz žepov potegnejo mobilne telefone, telefonirajo strankam v Tokiu,Los Angelesu, Honoluluju – kjerkoli pač ljudje jedo drage ribe – in čakajo. Kmalu se na tisti strani skladišča, ki je obrnjena proti morju, odprejo velika vrata in začne se sprevod ulovljenih morskih živali na paletah. Tunov, širokih kot kolesa voz. Po vrsti zloženih jadrovnic in mečaric z odžaganimi kljuni, da spominjajo na motno sive kovinske tramove. Sledi svetlica z zlato obrobljenimi očmi, velikimi kot hokejski plošček. Vsaka riba dobi svoje mesto v dvorani.
Dražilci z noži zavrtajo globoko v ribe in izrežejo trakove mesa. Vzorce položijo na mrtve bele trebuhe. Kupci jih otipavajo – iz barve, prosojnosti, teksture in vsebnosti maščob poskušajo ugotoviti kakovost mesa. Po mobilnih telefonih dobivajo navodila in dražilcu sporočajo ponudbe s skrivnostnimi gibi rok. Ko je riba prodana, nanjo pritisnejo listek, popisan z neberljivimi čačkami. Ribe drugo za drugo dražijo in prodajo najboljšemu ponudniku. Morsko bogastvo severnega dela osrednjega Tihega oceana se tako porazdeli med najpremožnejše kupce po vsem svetu.