Poslednja pesem
Na ptičji tržnici v egiptovskem letoviškem mestu Marsa Matruh na sredozemski obali sem si ogledoval kletke, natrpane z divjimi grlicami in prepelicami, ko je neki prodajalec na mojem obrazu opazil izraz neodobravanja in po arabsko zajedljivo vzkliknil: “Vam Američanom je neprijetno zaradi ptic, ne vznemirja pa vas odmetavanje bomb na domove drugih ljudi po svetu.”
Lahko bi mu odvrnil, da je prav mogoče obžalovati oboje – pobijanje ptic in odmetavanje bomb – in da s tem, ko dvakrat storiš kaj slabega, še nisi storil nič dobrega. Vendar se mi je zdelo, da ima glede varstva narave po svetu, kjer poteka toliko vojn, prodajalec kar prav. Poljubil si je konice prstov in mi tako nakazal, kako okusne so ptice, jaz pa sem se še naprej mrščil v kletke.
Obiskovalcu se zdijo razmere v Sredozemlju obupne. Vsako leto na tem območju pobijejo nekaj sto milijonov ptic pevk in večjih selivk, da bi jih pojedli ali prodali, za šport ali pa tudi kar tako, za zabavo. Pobijajo jih vsevprek, brez razlik, to pa je pogubno za vrste, katerih populacije so že tako upadle zaradi uničevanja ali drobljenja njihovih gnezditvenih habitatov. Prebivalci Sredozemlja pobijajo žerjave, štorklje in večje ujede, vlade držav bolj proti severu pa namenjajo milijone evrov za projekte, s katerimi bi te ptice ohranili. Po vsej Evropi se populacije ptic močno zmanjšujejo in eden izmed razlogov je pobijanje v Sredozemlju.
Najbolj zloglasni so italijanski lovci in krivolovci; po gozdovih in mokriščih podeželske Italije večino leta pokajo puške in se sprožajo pasti. Sladokusci Francozi še naprej nezakonito jedo vrtne strnade, na njihovem izjemno dolgem seznamu ptic, ki jih je dovoljeno loviti, pa je veliko vrst pobrežnikov, ki jim grozi izumrtje. Ponekod v Španiji je še vedno splošno razširjen lov na ptice pevke s pastmi; malteški lovci, ki jih jezi pomanjkanje domačih ptic, klatijo z neba ujede selivke; Ciprčani množično pobijajo penice, si iz njih pripravljajo obilne obroke in pri tem mirno kršijo zakon.
Toda v Evropski uniji (EU) je pobijanje ptic selivk vsaj teoretično omejeno. Javno mnenje v EU je bolj naklonjeno ohranjanju narave in različne naravovarstvene skupine pomagajo oblastem uveljavljati zakonodajo. (Na Siciliji, kjer so nekdaj množično pobijali ujede, je krivolov že skoraj povsem izkoreninjen in nekateri nekdanji divji lovci so celo postali opazovalci ptic.) Razmere pa se za ptice selivke ne izboljšujejo v sredozemskih državah, ki niso članice EU. Pravzaprav sem lani med obiskom Albanije in Egipta ugotovil, da se drastično slabšajo.