Pod kupolo

“PREKRATEK
SE BO ZDEL
JEZIK VSAKEGA
OPAZOVALCA, KI
JO BO ŽELEL OPISATI,”

se je navduševal neutrudni popotnik Ibn Batuta, ki je Jeruzalem obiskal leta 1326. “To je ena najsijajnejših stavb, njena arhitektura je najpopolnejša, oblika pa najnenavadnejša.”

Ko se je kmalu po zori sončna svetloba razlila po Oljski gori, sem se pred enimi od vrat, ki vodijo na akropolo, sestal s Hanady Halawani. Halawanijeva, ženska drobne postave, je vključena v gibanje, ki si prizadeva, da bi svetišče postalo središče za poučevanje Korana, namenjeno Palestinkam. “Začele smo s 50 učenkami in sedmimi učiteljicami,” je povedala. “Zdaj imamo že 17 učiteljic in 650 učenk – projekt pa je namenjen samo ženskam!” Zanjo se versko izobraževanje in politični aktivizem prepletata. “Al Aqsa je kraj bogoslužja in naša prisotnost v njej jo varuje pred tistimi, ki jo želijo zasesti.” Izraelske oblasti, ki ne zaupajo njenim organizacijskim prizadevanjem, so ji že večkrat prepovedale vstop na sveti kraj, zato sva se sestala zunaj kompleksa. Halawanijeva je zatrdila, da so jo aretirali že 67-krat. Povedala je, da je bila 13-krat v zaporu, od tega trikrat v samici. Ko sva se pogovarjala, je živčno pogledovala proti oboroženim izraelskim policistom, ki so šli mimo.

V zadnjih desetletjih je svetišče postalo močan “nacionalni in tudi verski simbol” Palestincev, kot je pojasnil palestinski filozof Sari Nusseibeh. V pisarni, natrpani s knjigami, ki jo ima severno od starega dela mesta, je pripovedoval, da svetišče ohranja svojo moč kot kraj, “kjer sta povezana nebo in zemlja”.A ga obenem skrbi, da zmes politike in vere na obeh straneh postaja vse bolj eksplozivna. “Ljudje so vedno bolj verni,” je rekel. Sočasno narašča tudi število političnih skrajnežev. “Prihodnost je strašljiva.” Ko sem se vrnil v kompleks, je kakih 20 judov v spremstvu oboroženih izraelskih policistov krožilo po zunanjem robu ploščadi. Nekateri so se priklanjali in se v molitvi dotikali čela. Sezul sem se in vstopil v svetišče, tam pa naletel na Fataha Kayema in njegova sinova Ibrahima in Muhammada, ki so se sprehajali po spokojnem prostoru.

“Ta kraj je svet, ker je sem prišel prerok,” je povedal 51-letni računovodja. “Pravimo tudi, da stoji v samem srcu prestolnice palestinske države. Sem prihajamo molit, da bi Bog popravil vse krivice.” Medtem ko je govoril, sta goloba glasno zafrfotala po prostorni notranjosti kupole in iskala izhod. Skala pod njima je bila nema priča burne preteklosti in negotove prihodnosti.

 

NAJIZZIVALNEJŠA TRDITEV SE GLASI,
DA JE BILO SVETIŠČE V ČASU VERSKE STRPNOSTI
ODPRTO TUDI ZA PRIPADNIKE DRUGIH VEROIZPOVEDI.