Po poteh slovenskih vitezov

“Odobrava se vsem umetnostnim obrtnikam, pa ostalim branjevcem in prodajalcem, de brez vseh dajatu in pristojbin postavja svoje štante u Lok in okolc in ponudja svoja roba obiskovalcem Loke. Verjemte mi, da se je lošk glavar težk odreku tem soldam, sej obvoznca mim Loke ni pocen stvar.”

Tako je junija lani klicar v sodobno Škofjo Loko vpeljal tradicionalno srednjeveško prireditev Venerina pot. To je le ena izmed številnih srednjeveških prireditev pri nas s podobno vsebino, le zgodbe, ki jih obujajo, so prilagojene mestu ali gradu. Na pročelja hiš ob mestnem trgu se je naslanjala srednjeveška tržnica, med poletno oblečene obiskovalce so se mešale do vratu zapete oprave mestne gospode. Nekje pod oklepi so skriti mobiteli najbrž sprejemali službena sporočila, medtem pa so glasba, plesi, delavnice, paževska šola, glumači ter boji vitezov in konjenikov čarali srednji vek. “Napovedujem, de u Loka prhajaja, ket se spodob za srednjevešk mest, tud vitezi s svojim spremstvam. Buril se boja za naklonjenost lepih dvornih dam,” je še naznanil klicar. Venerina pot je z dvanajstletno tradicijo ena najstarejših takih prireditev pri nas.