Pingvinje skrivnosti
Pingvini so evolucijski čudež.
Preživijo tudi na nekaterih
območjih, kjer so razmere
med najbolj negostoljubnimi
na planetu. Raziskovalci
so našli nove razlage za to
in pravijo, da se lahko od
teh neverjetnih ptic veliko
naučimo o trdoživosti,
ki omogoča preživetje
v nenehno spreminjajočem
se svetu.
Sredi decembra, ko se bliža antarktično poletje, začne mladičem odpadati puh in jim zrase za vodo neprepustno perje. Kmalu zapustijo kolonijo in si začnejo sami iskati hrano. Mladi pingvini, kakršne je Gregory ujel na filmski trak, preprosto skočijo v morje z zaupanjem v svoje sposobnosti: kar bo, pa bo! To je ključni trenutek, ko začnejo življenje v oceanu, kjer bodo v povprečju preživeli pet let, preden se bodo vrnili na kopno, da bi se parili.
Znanstveniki menijo, da opisani skok s klifa ni bil neposredno povezan s podnebnimi spremembami, vendar vsaj en strokovnjak domneva, da naraščanje temperature sili vse več cesarskih pingvinov h gnezdenju na stalnih ledenih policah namesto na morskem ledu; zato se bo večkrat dogajalo, da bodo morale mlade ptice v vodo skočiti z velike višine. To kaže na kruto resničnost: znanstveniki predvidevajo, da bo po nekaterih podnebnih scenarijih do konca stoletja propadlo 80 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov na Antarktiki.
Vendar Michelle LaRue še vedno upa, da bodo prevladale prilagoditvene sposobnosti cesarskih pingvinov, in meni, da je skok z velike višine dokaz trdoživosti teh živali. “Neverjetno žilavi so,” pravi. “Na Zemlji so že milijone let in doživeli so že veliko različnih sprememb v okolju. Vprašanje je le, kako hitro se lahko odzovejo na spremembe in koliko še lahko prenesejo.”
“Ko sem pred
− biologinja Dee Boersma
54 leti začela
to delo, sem
mislila, da bodo
galapaški
pingvini do zdaj
že izumrli.
Vendar še niso.”
Na otoku Isabela živijo galapaški pingvini skupaj z morskimi kuščarji. Obe vrsti zasedata razpoke v vulkanskih kamninah na obali in se prehranjujeta v oceanu. (Fotografija: BERTIE GREGORY)
Antarktični in oslovski pingvini, na sliki v bližini otoka Danco na Antarktiki, se med iskanjem hrane redno potapljajo več kot 30 metrov globoko. (Fotografija: DAVID DOUBILET, NATIONAL GEOGRAPHIC IMAGE COLLECTION)
Rjavo puhasto perje mladičev kraljevih pingvinov, ki jih vidimo v zalivu Dobrega upanja na otoku Marion v južnem Indijskem oceanu, ni neprepustno za vodo, vendar ta dodatna izolacija pomaga ščititi ptice pred mrazom do desetega meseca, ko se ogolijo in jim požene gladko črno-belo perje. (Fotografija: THOMAS PESCHAK, NATIONAL GEOGRAPHIC IMAGE COLLECTION)
Cesarski pingvini se lahko potopijo globlje kot katerakoli druga vrsta, tudi več kot 500 metrov pod gladino, in ostanejo pod vodo dobrih 20 minut. (Fotografija: PAUL NICKLEN, NATIONAL GEOGRAPHIC IMAGE COLLECTION)
Preberite celoten članek v reviji National Geographic.
