Pesmi Sonore

Če je Sonora puščava, zakaj je potem rastlinje tako gosto, da nam zastira ne le pogled, ampak celo ovira hojo? Če je zaradi žgočega sonca tu komajda najti živo bitje, zakaj so potem peščine prepredene s stopinjami belovratih pekarijev, mulastih jelenov, severnoameriških podlasičjih medvedov in tolikšnega števila glodavcev, da lahko tam preživi skoraj 100 klopotač na kvadratni kilometer – ne da bi se morale posebej potruditi z iskanjem plena?

Zdi se, kot da bi moral ta ekosistem spremeniti svojo javno podobo. Res je, puščava Sonora je kdaj tudi suha kot poper in peklensko vroča. A njen zaščitni znak, kaktus saguaro, ki svoje kolenaste veje steguje visoko v nebo, ni nikakršen osamljen drog sredi gole pustinje, ki bi ga jastrebi uporabljali kot opazovalnico, temveč del gozda, polnega zbiralnikov za vodo, ki prekipevajo od življenja.