Orjaške sekvoje: superdrevesa

Na izsekanem pobočju nekje v Kaliforniji, ki ga na gosto preraščajo nizka drevesa, metličevje in grmi strupenega hrasta, je Mike Fay zgrešil korak in izgubil tla pod nogami. Med drsenjem po pobočju je začutil zbodljaj v levem stopalu. V sandalih je prehodil že na stotine kilometrov čez drn in strn in njegova 52-letna stopala so bila vajena vsega hudega. A tokrat je naletel na trsko vseh trsk. Zdrsnila je ob kosti, se mu zadrla v tetivo in tam trdovratno obtičala. Končno jo je Lindsey Holm, ki ga je spremljala na pohodu, uspelo zgrabiti s kleščami in po nekaj močnih potegih jo je le izdrla.

“Kričal sem, da je odmevalo od gorskih vrhov,” je pripovedoval Fay. “To je bilo eno najbolj bolečih doživetij v mojem življenju.” Če kaj takega reče mož, ki ga je slon 16-krat prebodel z okli, to zagotovo ni bil mačji kašelj. Povil si je rano, si oprtal nahrbtnik in nadaljeval pohod, tako kot je to počel zadnje tri mesece.

Po treh desetletjih prizadevanj za ohranitev afriških gozdov se je Mike Fay, biolog društva Wildlife Conservation Society in gostujoči raziskovalec društva National Geographic Society, navdušil nad sekvojami. Ta drevesa, ki veljajo za ikone med ameriškimi drevesi, so ga obsedla pred nekaj leti. Takrat je ravno končal raziskovalno odpravo Megatransect, med katero je v slogu raziskovalca Livingstona prehodil največje še ohranjeno območje neokrnjenih tropskih gozdov v Afriki. (Članki so izšli v reviji National Geographic oktobra 2000, marca in avgusta 2001.) Ko se je nekega dne vozil vzdolž obale severne Kalifornije, kar ni mogel odvrniti pogleda od obsežnih golosekov in kilavih sekundarnih gozdov. Ob neki drugi priložnosti je njegovo pozornost pritegnil prečni prerez debla stare sekvoje s premerom 1,8 metra, razstavljen v nekem državnem parku. Blizu vinsko rdečega stržena je bila pritrjena nalepka, na kateri je pisalo: “Kolumb, 1492.”

“Presunil me je napis kakih osem centimetrov od zunanjega roba,” je dejal Fay. “‘Zlata mrzlica, 1849.’ Spreletelo me je, da smo v času, ki ga je drevo potrebovalo za zadnjih deset centimetrov prirasta, dva tisoč let star gozd skoraj izbrisali z obličja zemlje.”