Okorna eleganca

Naj se nam ubogi mali pelikan smili?

Grdi raček je konec koncev zrasel v prelepega laboda – pelikanovi mladiči, ki so zagotovo med najgršimi bitji na svetu, pa se lahko veselijo le tega, da bodo postali … odrasli pelikani. Toda sprašujemo se, ali bodo res kaj lepši?

Poglejmo si, s kakšnimi besedami so od ornitologa Audubona naprej opisovali ameriške bele pelikane: okoren, neroden, grotesken in neverjetno smešen. Celo v ugledni in resni novi zbirki Ptice Severne Amerike (The Birds of North America) pri pelikanu začasno opustijo znanstveno objektivnost in ga opišejo kot nekoliko smešnega, kot bi bil nekakšen pernati baset.

Prav – pelikan ni dostojanstven in eleganten kot labod. Čokat je. Ima golšo, klovnovske noge in kljun kot lopato. Spolno vnemo izraža tako,da postane v obraz ves zaripel, na nosu pa mu zraste velikanska bradavica. In kako naj po tem, kar smo povedali, pojasnimo dejstvo, da isti pisci pogosto že v istem odstavku svoje trditve povsem postavijo na glavo z opisi, da so ameriški beli pelikani veličastni, elegantni in prelepi?

Razlaga je preprosta: naš nerodni ptič je vstal, racajoče vzel zalet, razširil krila in poletel. In zgodil se je čudež: v desetih sekundah se je gosenica spremenila v metulja …