Odmaknjeno ljudstvo

VSAKA ZVEZDA NA NOČNEM NEBU je Indijanec Tarahumar, katerega duše – možje imajo po tri, ženske po štiri, ker rodijo novo življenje – so nazadnje vse izdihnile. To vam o verovanjih Tarahumarov, ki sebi pravijo Rarámuri in živijo v kanjonih severnomehiške Sierre Madre Occidental in nad njimi, povedo antropologi in tamkajšnji duhovniki. Tarahumari so se pred petimi stoletji zatekli semkaj pred španskimi osvajalci, ki niso imeli samo strelnega orožja in konj, marveč tudi neprijetno poraščene brade; iz tistega časa izvira raramurski izraz chabochi, ki še danes pomeni nekoga, ki ni Tarahumar. Chabochi ni ravno žaljivka, je le način delitve sveta. V dobesednem prevodu, ki precej dobro opisuje tudi trenutni odnos med Tarahumari in preostankom Mehike 21. stoletja, pomeni “človeka s pajčevino čez obraz”.

Tarahumari so zadržani in vase zaprti ljudje, ki živijo daleč vsaksebi v hiškah iz lesa ali nežgane opeke ter v votlinah ali bivališčih pod previsi, kjer jim skalna stena služi kot streha. Iz koruze, ki jo gojijo na majhnih, na roko prekopanih njivah, varijo alkoholno pijačo. Ob slovesnih priložnostih se zberejo in to pijačo krepko srkajo iz izvotljenih polovic buč, dokler ne postanejo zgovorni ali zasanjani ali srboriti, potem pa poležejo po tleh in vse skupaj prespijo. So nenavadno vzdržljivi tekači, ki že dolge rodove živijo sredi prepletenega omrežja ozkih stezic po kanjonih. Raramuri pomeni “tekač” ali “tisti, ki ima krepak korak”. Menda jezijo ameriške ultramaratonce, saj jih premagujejo kar v sandalih huarache in kljub vmesnim postankom, da v miru eno pokadijo.

• Oglejte si posnetek, kjer fotograf Robb Kendrick razlaga, zakaj se je pri fotografiranju Tarahumarov osredotočil na portrete. (prispevek je v angleščini)