Nihče ne pozna tega kraja
V odmaknjenem povirju
bolivijske reke Sécure
se skriva naravni paradiž.
Globoko v narodnem parku in staroselskem ozemlju Isiboro Secure v Boliviji, kjer se obronki Andov stikajo z nižinskim deževnim gozdom, leži tako težko dostopen kraj, da je vanj do nedavnega le redko stopila človeška noga.
Staroselske skupnosti Čimanejev, Mohenjo-Trinitarijev in Jurakarejev že tisočletja lovijo in ribarijo v nižavju, a kot pravijo domačini, ne pomnijo, da bi se kdo izmed njih drznil odpraviti navzgor do povirja reke Sécure, ki se izliva v Amazonko. “Nihče, prav nihče ne pozna tega kraja,” je dejal Roycer Herbi, pripadnik Jurakarejev. “Tja ni mogoče priti s kanujem, zelo tvegano je in reka je izredno hitra.”
“Džungla se brani z gromom, obilnim deževjem, vetrom in strelami,” je soglašal Félix Herbi Moza, Roycerjev bratranec in župan La Asunte, naselja Čimanejev, ki stoji najbliže povirju. “Od nekdaj se bojimo tudi nevarnih živali, zato se naši predniki niso nikoli odpravili v tiste kraje.”
V tem skritem kotičku je najti izredno veliko prosto živečih živalskih vrst. Neotropske rečne vidre plavajo po rekah, v katerih se tare rib. V grmovju počivajo kapibare, po drevesnih vejah posedajo are. Rečni bregovi so prepredeni s sledovi jaguarjev. Živali, kot je južnoameriški tapir, znan po plahosti, se v bližini ljudi obnašajo nenavadno zaupljivo. “Občutek imaš, da si se znašel na kraju, ki mu ni enakega na svetu,” je dejal Guido Miranda, biolog iz društva Wildlife Conservation Society. “Čisto nič ne kaže na človekovo navzočnost.”
To je tudi edini kraj v Amazoniji, kjer je fotograf National Geographica Thomas Peschak našel resnično čisto vodo. Po dveh letih iskanja v osmih državah je naletel na argentinskega muharja Marcela Péreza, lastnika podjetja Untamed Angling. Podjetje je s posebnim dovoljenjem bolivijskih oblasti pripravljalo ribolovne izlete v spodnji tok rek v parku Isiboro Sécure, kjer so muharji lovili po načelu “ujemi in izpusti”. Pérez se je s Čimaneji, Mohenjo-Trinitariji in Jurakareji dogovoril za sodelovanje, del dobička od organizacije teh izletov pa so namenili za varstvo narave. Leta 2021 je Pérez do skritega povirja prvič odletel s helikopterjem, leta 2022 je s seboj na pot povabil tudi Peschaka. Povirje ni razočaralo.
Ulovljeno žival pred izpustom izmerijo.
Čeprav Pérezovo podjetje v sušni dobi zdaj redno pripravlja ribolovne izlete na to območje s helikopterjem, skrito povirje v narodnem parku Isiboro Sécure še ni znanstveno raziskano in biologi komaj čakajo, da začnejo delati tam.
“Gotovo bomo našli tudi kakšno novo vrsto,” je dejal Miranda. Tisti, ki so kraj videli na svoje oči, upajo, da bo morda postal bolivijski narodni zaklad in ga bodo zavarovali pred izkoriščanjem v prihodnosti. “Ponosen sem, da ta pokrajina pripada moji skupnosti,” je dejal Roycer Herbi. “Ohraniti jo moramo takšno, kakršna je.”
Preberite celoten članek v reviji National Geographic.
