Neslišna plenilka

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Matej Vranič

Nekoč pred leti, ko sem bil še študent, sem se s prijateljem ponoči sprehajal po ljubljanskih Žalah in bil po naključju deležen prave učne ure o mali uharici. Pravzaprav ni šlo za sprehod, ampak za nastavljanje ramena; prijatelj je pač potreboval nekoga, komur bi potarnal zaradi nesrečne ljubezni. Po najboljših močeh sem se trudil poslušati, a kdove kolikokrat sva se že zasukala v istem krogu in moje sočutje je že malo plahnelo. Pa tudi sicer sem prijatelja lahko razumel le toliko, kolikor sita vrana razume lačno; meni je takrat šla ljubezen prav lepo v klasje. Kakorkoli že, rešitev je prinesla precej velika ptica, ki je nenadoma neslišno zaplahutala nad grobovi in trenutek pozneje poniknila v temi za obzidjem pokopališča.