Nekoč je bil Triglavski ledenik

Besedilo: Saša Petejan
Fotografije: Urban Golob

Aprila, ko so se ljudje po Ljubljani sprehajali v kratkih rokavih, sem zaskrbljeno razmišljala, da bom poleti pod vrhom Triglava zrla le še v gmoto mokrega snega, ki mi je niti dobra mera domišljije ne bo mogla vtisniti v spomin kot ledenik.

Raziskovalci Triglavskega ledenika so že leta 2003 zapisali, da manj kot hektar velika zaplata ledu, ujeta v plitvi kotanji pod vrhom Triglava, nima več nobene lastnosti ledenika: zadnjo ledeniško razpoko, ki priča o živosti, so raziskovalci opazili oktobra 2001. Snega, ki bi se ohranjal in nalagal čez poletje, preprosto ni več. “Triglavski ledenik je danes bolj stalno snežišče kot ledenik,” je sledove večnega ledu v Julijskih Alpah opisal dr. Matej Gabrovec, vodja opazovanja Triglavskega ledenika pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.

Nekaj upanja, da Triglavski ledenik ne bo povsem razpadel, sta dali leti 2001 in 2004. “Tedaj je prek zime zapadlo toliko snega, da se je obdržal do septembra, ko izvajamo običajne letne meritve ledenika,” je povedal Gabrovec. Toda dve taki leti ne zadostujeta. Za nastanek meter debele plasti ledeniškega ledu je potrebnih vsaj tri do pet zaporednih let z obilnimi zimskimi padavinami, ki jih sonce v poletnih mesecih, to je v talilni dobi ledenika, ne stopi, zato se snežna odeja najprej spremeni v zrnasto gmoto, imenovano firn. Iz te nato nastane mehurjast sneg, poln zračnih žepkov, ko pa se zrak izloči iz snega, je končni rezultat kompakten led z značilno modrikasto zeleno ledeniško barvo. Ta je bila tudi vzrok za staro zemljepisno ime Triglavskega ledenika Zeleni sneg. Vse kaže, da nam narava v Sloveniji ne ponuja več priložnosti, da bi bili priča opisanemu procesu. Avgusta 1954 je bila denimo povprečna mesečna temperatura na Kredarici 4,7 stopinje,
leta 2003 pa 10,2 stopinje.

Raziskovalci so v Geografskem obzorniku pred nekaj leti zapisali, da se je površina ledenika v pol stoletja skrčila na približno dvajsetino prvotne, prostornina pa na manj kot stotino. Z ostanki razpadlega Triglavskega ledenika bi lahko napolnili tri olimpijske plavalne bazene. Nekoč 45 metrov debeli leden oklep meri danes v povprečju komaj tri metre.