NEK

V jedrskem reaktorju pri cepljenju urana 235, enega od izotopov tega naravno radioaktivnega elementa, nastaja zelo veliko toplote. Ta uparja vodo, para pa poganja turbine z generatorji elek­trične energije – tako, poenostavljeno povedano, deluje jedrska elektrarna. Po ustavitvi reaktorja je treba toploto še nekaj časa odvajati, sicer bi se zaradi visoke temperature lahko poškodova­lo jedrsko gorivo. “To želimo vedno preprečiti, ker bi ob sočasni odpovedi vseh drugih pregrad lahko privedlo do izpusta radioaktivnih snovi v zadrževalni hram. To je prostor, namenjen zadr­ževanju radioaktivnih snovi pri sicer malo verjetni poškodbi sredice,” razloži Žvar.

Za drugo zgradbo, ki je v gradnji, sogovornik pove, da so v njej velika rezervoarja vode in čr­palki. Hlajenje sredice reaktorja poteka z vodo, in če bi Sava, ki teče mimo elektrarne, nehala teči, na primer zaradi hudega potresa, bi to vlogo pre­vzela rezervoarja. “Takrat bi elektrarno ustavili, zato bi bilo treba odvajati veliko manj toplote; ta rezervoarja, ki se lahko oskrbujeta tudi z vodo iz vodnjaka za črpanje podtalnice, bi zadostovala.

”V NEK imajo v načrtu še gradnjo tako imenova­nega suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Takega goriva je pri jedrskih elektrarnah prostorninsko malo, tako da je vse, kolikor ga je nastalo v skoraj štirih desetletjih delovanja NEK, tu tudi shranjeno. “Sedaj imamo gorivo skladiščeno v vodi, ki deluje kot hladilo in ščit pred radioaktivnim sevanjem,” pove Žvar. “Vedeti moramo, da izrab ljeno jedrsko gorivo ni odpadek – v njem je še veliko energije, ki jo je mogoče še izrabiti. NEK možnosti ponovne uporabe izrabljenega goriva nima. Za to potre­bujete podporo drugačnega, t. i. hitrooplodnega reaktorja in obrata za predelavo. Vendar obstaja možnost prodaje izrabljenega goriva za predelavo v novo gorivo.”

Ko je govor o jedrskih elektrarnah, je skrb, da ne bi šlo kaj narobe, ena prvih stvari, na katere po­mislimo – skrb, da okolica ne bi bila izpostavljena radioaktivnemu sevanju, kot se je zgodilo pri dveh najzloglasnejših jedrskih nesrečah, v Černobilu leta 1986 in Fukušimi 2011. Med potresom, ki je konec decembra hudo prizadel ne tako oddaljeno Petrinjo, se je NEK samodejno ustavila. V zvezi s tem se pojavi vprašanje, kako je z varnostjo, če bi bil epicenter podobnega potresa v bližini NEK. Katja Huš iz Greenpeacea Slovenija je v članku, lani jeseni objavljenem v enem od slovenskih dnevnikov, zapisala, da je francoski inštitut za jedrsko in sevalno varnost že leta 2013 opozoril, da zaradi bližnje aktivne tektonske prelomnice Krško ni primerna lokacija za jedrsko elektrarno.