Nedavna dognanja o stresu
Človekov obrambni mehanizem v vseh
starostnih obdobjih vpliva na njegovo zdravje.
Raziskovalci skušajo dognati, kako natanko to poteka.
IZGUBA SPOMINA
Miška v amsterdamskem laboratoriju išče luknjo za pobeg iz labirinta.
Raziskovalci so samicam z mladiči omejili dostop do materiala za izdelavo
gnezda in jim tako povzročili stres. Ugotoviti so želeli, kako bo to vplivalo na
mladiče. Ko so ti odrasli, so opravili preskus z labirintom. Živali, ki so jih vzgajale
matere v stresu, so se v primerjavi z mišmi z brezskrbnejšim otroštvom
slabše odrezale, potrebovale so več časa, da so si zapomnile, kje je izhod.
NEVIDNI UČINKI
Vzgajanje trojčic Hays, Presley in Millie je za Caitlin in Chrisa Nicholsa iz Lawrencevilla v ameriški zvezni državi Georgia precej naporno. Prezgodaj rojene deklice imajo trajne težave z zdravjem. Negovalci kronično bolnih otrok imajo tudi sami pogosto zdravstvene težave. Pri njih so telomere – zaščitne kapice na koncu kromosomov – krajše od pričakovanih, kar morda priča o staranju, povezanem s stresom.
SPREMEMBE V MOŽGANIH
Stres v zgodnjem življenjskem obdobju spremeni način
delovanja mišjih možganov. Raziskovalci z Amsterdamske
univerze so pri preučevanju tankih rezin možganskega tkiva
opazili nepravilnosti mikroglije. To so celice, ki uravnavajo
imunski odziv v možganih, odstranjujejo odmrle nevrone
in druge odpadke ter tako čistijo možgane.
Kot vse kaže, je danes kronični stres po vsem svetu zelo razširjen, saj se ljudje spoprijemamo z naglimi družbenoekonomskimi in okoljskimi spremembami. Gallupovo poročilo iz leta 2023 o čustvenem življenju ljudi po svetu ugotavlja, da stres v številnih državah dosega skorajda rekordno raven, zlasti v Afganistanu pod talibi in v Sierri Leone, kjer so naraščajoči življenjski stroški leta 2022 vodili v nasilne proteste. Stres je navadno hujši in njegov vpliv močnejši v marginaliziranih in dohodkovno šibkejših skupnostih, ki imajo manj možnosti za spoprijemanje z njim. Vendar proti njemu niso odporni niti tisti, ki živijo v relativni blaginji.
V raziskavi APA iz leta 2023 je kar tretjina vprašanih odgovorila, da “so ves čas v stresu ne glede na to, kaj storijo, da bi ga obvladali”. Dandanes se doživljanje stresnosti stopnjuje do ravni, ki se zdi malone nevzdržna, zato skušajo raziskovalci izvedeti več o konkretnih mehanizmih vpliva stresa na človeško telo in duha. Upajo, da bodo dognali, kakšne fiziološke spremembe povzroča in kako preprečiti njegove nepopravljive posledice. Eno najpomembnejših spoznanj je, da stres nima le različnih oblik oziroma niso različne le stopnje intenzivnosti. Ljudem škodi na različne načine in z različno močjo – in to v vseh starostnih obdobjih.
OSLABLJENA IMUNOST
Ellen Ebe je, preden se je njen mož Tommy, ki je zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, preselil v stanovanje v centru za oskrbo, skrbi zanj namenjala skoraj ves svoj čas in energijo. Sodelovala je v raziskavi, s katero so znanstveniki z Državne univerze v Ohiu preučevali, kako takšna nega vpliva na sposobnost telesa, da se bori proti boleznim, ter na tveganje za depresijo in anksioznost.
VZPOSTAVLJANJE NOVIH POVEZAV V MOŽGANIH
V laboratoriju v Nacionalnem vojaškem medicinskem središču Walterja Reeda v Bethesdi
v ameriški zvezni državi Maryland, v katerem so ustvarili računalniško podprto rehabilitacijsko
okolje, vojaški veteran Wayne Christian stopa proti fotografiji samega sebe, ki pri
njem zbudi močan čustveni odziv. Raziskave kažejo, da je mogoče z naprednim zdravljenjem,
pri katerem bolniki priklicujejo travmatične spomine in predelajo z njimi povezana
negativna čustva, zmanjšati simptome hude posttravmatske stresne motnje.
Preberite celoten članek v reviji National Geographic.
