Nad modrim planetom

Polet okrog sveta z ultralahkim letalom pomeni pravo odkritje, vstop v novo razsežnost. Tako nizko nad površino, da se vidita nagubanost in sestava zemeljske skorje, tako počasi, da se opazijo podrobnosti, in dovolj hitro, da se vse skupaj staplja v celoto.

GreenLight WorldFlight, trimesečna letalska avantura, je bila izziv za pilota in ekipo, proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel ter znanstvenike, ki sodelujejo pri raziskovanju onesnaženosti zemeljskega ozračja. 91.000 kilometrov v enem zamahu, prek vseh oceanov, vseh celin, prek Aconcague in Mount Everesta ter stotine naravnih parkov.

Polet se je začel v Ljubljani 8. januarja 2012, potekal v zahodni, vetrovno neugodni smeri in se po vrsti zapletov ter uspešno opravljenih vzorčenjih bolj ali manj onesnaženega zraka končal 19. aprila na izhodnem letališču.

Ultralahko letalo Pipistrel Virus-SW914 je bilo načrtovano in izdelano za zahtevne razmere letenja do 4000 kilometrov daleč in do višine Mount Everesta. Kljub dolgotrajnim in zahtevnim pripravam je ostalo pred odhodom veliko vprašanj brez odgovora. Kakšna bo dejanska poraba goriva pri polni obremenitvi in v različnih temperaturnih razmerah? Kako bo letalo letelo na himalajskih višinah? Nam bo uspelo pridobiti dovoljenje za polet nad Antarktiko, prelet južnega Tihega oceana, Everesta? Bo mogoče dobiti primerno gorivo tudi v Čadu? Kako zanesljiva je pravzaprav dogovorjena dostava goriva z ladjo na Antarktiko in atol Totegegie v Francoski Polineziji? Kako bo z vremenom na Antarktiki, februarja se sezona končuje? Kako močan bo nasprotni veter nad južnim Tihim oceanom, bo marca sploh mogoče leteti na območju hurikanskih vetrovnih strženov, ki v tem času vladajo nad Himalajo?

Breme negotovosti je pritiskalo ves čas poleta. Popolnoma jasno mi je bilo, da bo tokrat igrala veliko vlogo sreča ali vsaj odsotnost smole oziroma to, da si “pravi čas na pravem mestu”.