Na začetku je bil kaos

Več kot 350 milijonov kilometrov od Zemlje se je od repa kometa odtrgalo prašno zrno. Zdaj pod elektronskim mikroskopom v kleti laboratorija Washingtonske univerze njegova slika raste in raste, dokler ne zapolni vsega računalniškega zaslona.

Dave Joswiak med povečevanjem temne lise, ki je videti kot skrhana skala, navije povečavo na 900.000. Lisa se razdrobi na drobcena, kot oglje črna zrnca. “Nekatera izmed njih so velika le nekaj nanometrov – neverjetno majhna,” pravi Joswiak. “Menimo, da je to prvotna, nespremenjena tvar, iz katere je nastalo vse v našem Osončju.”

Prašno zrno ima ime: Inti, po inkovskem bogu Sonca. Najverjetneje je zadnjih 4,5 milijarde let preživelo globoko zamrznjeno za Neptunovo orbito, ujeto v jedru kometa Wild 2. Pred desetletji je naključna gravitacijska motnja komet iztirila in ga poslala mimo Jupitra v notranje dele Osončja, pod vplivom Sončeve toplote pa je začel razpadati. Januarja 2004 je Nasina sonda, imenovana Stardust, letela za kometom in v poseben aerogel lovila prašne delčke, ki letijo z njega. Aerogel je izjemna snov. Videti je kot penast, želatinast, zamrznjen dim. Dve leti pozneje je kapsula s padalom in dragocenim tovorom pristala v puščavi v Utahu. Stardustova ekipa je prašne delčke previdno odstranila iz gela, jih postavila pod elektronske mikroskope in odplula v čas, ko se je rojevalo Osončje. To, kar so videli, jih je osupnilo.

Znanstveniki že dolgo vedo, da so se planeti, kometi in vsa druga telesa, ki krožijo okrog Sonca, rodili pred nekako 4,5 milijarde let iz vrtečega se diska plinov in prahu, ki mu pravimo solarna meglica. Dolgo so domnevali, da so telesa bolj ali manj nastala tam, kjer so danes. V zamrznjenem kraljestvu za Neptunom je bilo gradivo, ki je bilo na voljo za nastanek kometnih jeder, mešanica ledenih kristalčkov in puhastega, z ogljikom bogatega prahu. Toda v temnih Intijevih zrncih so eksotični minerali – močni in trdni delčki kamnin in kovin, kot sta volfram in titanov nitrid, ki lahko nastanejo le v bližini sveže rojenih zvezd, kjer so temperature višje od 1700° C.