Na lovu za strelo

Še dobro, da je na cestiščih vzdolž bankin zarisana ropotna črta, saj Tim Samaras ne more biti ves čas pozoren na cesto. Bilo je poletje in vozil je velik, od toče prerešetan črn poltovornjak denali, zadaj pa je imel priklopljeno petmetrsko prikolico, opremljeno s hitroslikovnimi kamerami in z drugimi elektronskimi napravami. Prenosni računalnik je bil nameščen v kabini, desno od voznikovega sedeža. Samaras se je z eno roko na volanu in z drugo na sledilni kroglici s kazalčkom sprehajal po radarski vremenski karti skrajnega severozahodnega dela Oklahome. Večbarvna lisa – rdeče jedro so kot pri naftnem madežu obkrožali oranžen, rumen, zelen in moder kolobar – je prikazovala nevihto, ki je nastajala severovzhodno od Boise Cityja.

“Kar krepko se že bliska,” je rekel ob pogledu na rumene križce, ki so se prikazovali na radarskem zaslonu. S pogledom je spet oplazil računalnik, kjer je bil v drugem oknu prikazan naš GPS-položaj. Pnevmatike so zabrnele po ropotni črti in Samaras je svoj potujoči laboratorij mirno usmeril nazaj na vozni pas.