Na lovu za Hitlerjem v slovenskem podzemlju

Besedilo: Meta Krese
Slika: Arne Hodalič

Anophthalmus hitleri je zelo nenavadno ime za majhnega slepega hroščka roženo rjave barve, ki živi osamljeno in odmaknjeno v teminah nekaterih jam na celjskem območju. Toda latinsko ime hitleri ne govori o njegovem značaju in še manj o zunanjosti, temveč o norih časih, v katerih so ga odkrili. “Leta 1933 je slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič v jami v okolici Celja našel hroščka iz rodu jamskih brezokcev (Anophthalmus sp.), ki ga ni poznal,” razloži Slavko Polak, kustos Notranjskega muzeja in specialist za jamsko favno. Kodrič je za pomoč pri določanju prosil Oskarja Scheibla, zagrebškega amaterskega entomologa, trgovca, a tudi zagrizenega nemškutarja. Menila sta, da imata v rokah vrsto hrošča, ki je ni opisal še noben naravoslovec, zato sta ga začasno poimenovala po odkritelju, Anophthalmus kodrici.

“Leta 1937, po štirih letih preverjanja, je bil Oskar Scheibel končno prepričan, da je Kodrič odkril novo vrsto jamskega hrošča. Pozabil je na obljubljeno ime in kot velik Hitlerjev občudovalec imenoval drobnega hroščka Anophthalmus hitleri,” pravi Slavko Polak. Scheibel je o tem priliznjeno obvestil Berlin in iz kanclerjeve pisarne celo dobil zahvalno pismo. Dragoceni holotip, kot imenujemo osebek, ki formalno predstavlja vrsto, je zdaj v baselskem muzeju. Ob koncu vojne je namreč Scheibel z umikajočo se nemško armado pobegnil iz Jugoslavije s svojo bogato zbirko vred.