Muslimani v Ameriki
Ničesar niso mogli storiti, lahko so le gledali, kako poslopje z bakreno kupolo v južnoteksaškem naftnem mestu Victoria goltajo plameni. V njih je izginila mošeja, v kateri so skupaj z drugimi maturanti počastili tudi hčerko Abeja Ajramija, mošeja, v katero so njegovi otroci hodili k verouku, mošeja, kamor je šel vsak petek z družino molit.
V njej se je družil s soverniki, zdaj pa je ni bilo več. “Trudil sem se, da me ne bi strlo,” je dejal Ajrami, Američan palestinskega rodu, ki je po telefonskem klicu sredi noči pohitel v mošejo. Izkušnjo mi je opisoval v domači dnevni sobi. Na njegovi desni je sedela žena Heidi, Američanka, ki se je spreobrnila v islam, na levi pa hčerki Hannah in Jenin. Sin Rami je spal zgoraj. Ta družina me je spominjala na mojo. Oče, ki je po rodu Libanonec, je prav tako kot Ajrami prišel v ZDA na šolanje in iskat lepšo prihodnost. Mati je bila tako kot Heidi pripadnica univerzalistične unitarne cerkve in je bodočega soproga spoznala na kolidžu ter se nato spreobrnila. Moji starši so vzgojili pet ameriških muslimanskih otročajev. Ajrami se je rodil v revni družini v Gazi in se je šolal za medicinskega tehnika, saj si je lahko privoščil le to. Leta 1994 mu je prijatelj pomagal pridobiti vizum in štipendijo za Clarksonov kolidž v Omahi v ameriški zvezni državi Nebraska.
Žalujoči v Dearbornu v Michiganu so se zbrali na tradicionalnem pogrebu sorodnika, iraškega policista, ki je umrl v spopadu z islamističnimi skrajneži.
Tam je spoznal Heidi, v Teksasu rojeno vojakovo hčer V Victorio sta se preselila, ko je Heidi tam dobila službo učiteljice angleščine na kolidžu. Ajrami je postal vodja medicinskih sester in tehnikov v bolnišnici. Zdaj ima agencijo za zaposlovanje medicinskega osebja. Ko so tiste noči, 28. januarja 2017, v mošeji podtaknili požar, je Ajrami skupaj z drugimi iz te majhne muslimanske skupnosti lahko samo gledal. Jokali so, se objemali in molili. Vsega nekaj ur prej je predsednik Donald Trump izpolnil predvolilno obljubo, da bo muslimanom preprečil vstop v ZDA, in izdal ukaz o prepovedi vstopa v državo ljudem iz sedmih držav s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Zaradi požara (podtaknil ga je nekdo, ki so ga pozneje obtožili zločina iz sovraštva) so se deli zgradbe zrušili.
Ostali so le bakrene kupole in marmorni stebri z vrezanimi citati iz muslimanske svete knjige Korana. Ajrami je te ostanke fotografiral in posnetke objavil na spletu. “Vse bomo zgradili na novo, z LJUBEZNIJO!” je napisal spodaj. Slike so zakrožile po spletu. V nekaj dneh so zbrali milijon dolarjev. V mestu je bilo zborovanje v podporo postavitvi nove mošeje. Čeki prihajajo še danes. Ajrami je v pepelu mošeje jasno videl nalogo, ki jih je čakala. “Nisem hotel, da me opredeljuje oznaka musliman. Toda zaradi požara smo se res morali braniti,” pravi. Sam se je ponudil, da bo odgovarjal medijem in predaval o svoji veri. “Včasih moraš globoko vdihniti, ker se začneš na neki točki spraševati,” je dejal, “čemu neki to sploh počneš. Čemu neki bi vam moral dokazovati, da sem dober človek?”
Ocenjuj e jo, da 3,45 milijona ameriških muslimanov danes živi v ozračju sovraštva. Na eni strani jim vero maličijo nasilni skrajneži, na drugi protimuslimansko gibanje. Naraščanje sovražnosti je podžgala ostra protimuslimanska retorika konservativnih komentatorjev in politikov. Donald Trump je islam večkrat opisoval kot grožnjo, po tviterju je prepošiljal protimuslimanske videoposnetke skupine britanskih skrajnežev in se ograjeval od te vere. Ajramijeva mošeja je bila ena od več kot sto mošej, ki so bile tarča groženj, vandalizma in požigov. Zločini iz sovraštva se množijo. Leta 2016 je FBI v primerjavi z letom poprej zaznal 19-odstotno povečanje incidentov, katerih tarča so bili muslimani. Muslimanski otroci so ustrahovani pogosteje kot otroci, pripadniki drugih veroizpovedi. Po raziskavi Pewovega raziskovalnega središča polovica ameriških muslimanov trdi, da je zadnja leta veliko teže biti musliman kot prej.
Video. Posnetek je v angleščini.