Morje sipin

Iz zraka so sipine videti kot bela posteljnina, ki se suši v popoldanskem vetru. Ime območja, Lencóis Maranhenses, tudi v resnici pomeni “rjuhe Maranhaa”, zvezne države na tropski severovzhodni obali Brazilije, kjer se dvigujejo te polmesečaste sipine. Ne glede na ime pa je to čarobna puščava, v kateri se vrstijo valovi bleščeče belega peska. Jate srebrnkastih rib plavajo v modro in zeleno lesketajočih se kotanjah, v katerih se je po dežju nabrala voda. Pastirji čez visoke sipine vodijo karavane koz, ribiči pa se med plovbo po morju ravnajo po zvezdah in starih ladijskih razbitinah, ki se kakor ladje duhov dvigajo iz peska.

“Tu te obide občutek, da si v nekem drugem svetu,” pravi Carolina Alvite, nekdanja direktorica 1550 kvadratnih kilometrov velikega narodnega parka. Ustanovili so ga pred tremi desetletji, da bi zavarovali ekosistem, ki je videti, kot da se upira naravnim zakonitostim. Kakor da bi se morje z Bahamov nenadoma kot privid pojavilo sredi Sahare. Le da v tej puščavi privid ni nič drugega kot resničnost.